Arhitektura, razgledi in okusi, ki očarajo tudi najzahtevnejše

Deli novico s tvojimi prijatelji

Oblikovanje oziroma preoblikovanje prostora je za arhitekte vedno znova svojevrsten privilegij. Ob tem je upoštevanje izročila preteklosti in okolice moralna obveza vsakogar, ki vstopa v že urbaniziran prostor. Združevanje preteklosti in potreb sodobne uporabe, ki se združujejo na način, da se dopolnjujejo in nadgrajujejo ter tako ponujajo nove razsežnosti, pa ostaja večen izziv.

 

Družba Belvedere hoteli in turizem iz Izole, ki jo že vrsto let uspešno vodi direktor Branko Seljak, upravlja turistični kompleks s Hotelom Cliff z wellnessom in kongresno dvorano, petimi nastanitvenimi vilami, restavracijo, zunanjim bazenom in Hotelom Marina v starem mestnem jedru Izole, je med letoma 2016 in 2019 po načrtih arhitektov Aleksandra Bizjaka, Janje Orel in Aleše Žibert prenovo restavracije na Belvederju nad Izolo in izgradnjo butičnega hotela Cliff zaupala podjetju Makro 5 gradnje, s katerim uspešno sodeluje že dve desetletji. Svojo že tako bogato ponudbo, ki temelji na trajnostnem razvoju turizma, so, kot je povedala menedžerka hotela Lea Sevšek Buterin, letos kronali s pridobitvijo okoljskega certifikata Zeleni ključ, ki vsem gostom zagotavlja, da z izbiro certificiranega turističnega obrata neposredno pripomorejo k varovanju okolja.

 width= width=

Jernej Podpečan (Chef v restavraciji Kamin), Marko Starman (vodja vzdrževanja in investicij), Aleša Žibert in turizem), Janja Orel (arhitektka), Lea Sevšek Buterin (arhitektka), Branko Seljak (direktor Belvedere hoteli (menedžerka hotela Cliff), Sašo Ambrož (vodja restavracije Kamin)

EDO MIHEVC – GRADITELJ SLOVENSKE REGIONALISTIČNE ARHITEKTURE

Turistično naselje Belvedere je nastalo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ob regionalni cesti Izola – Portorož. Odlike naselja, ki je ohranjeno v izvirni obliki, so lega v krajinskem parku Strunjan, razgledna slemenska lega, redka pozidava v zelenje utopljenih paviljonskih objektov, zgrajenih v maniri regionalnega funkcionalizma po načrtih arhitekta Eda Mihevca.

Zapuščino v Trstu rojenega arhitekta, ki je vidno izoblikoval prostor Slovenskega primorja v desetletjih po drugi svetovni vojni, arhitekturna zgodovinarka, raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, doc. dr. Neža Čebron Lipovec, slikovito opiše: »Arhitekt Edo Mihevc je temeljno zaznamoval po vojni ustvarjeno podobo severnoistrskega obmorskega dela, ki ga je sam, skladno s časom, imenoval ‘slovenska obala’. Glavni elementi njegove zapuščine so relativno enotna podoba novogradenj priobalnega pasu med Lazaretom in Sečovljami. Ta temelji na reinterpretaciji nekaterih tradicionalnih elementov v prostoru, predvsem pa v veliki pozornosti do zelene površine na regionalnem nivoju kot tudi na mikrourbanističnem nivoju z zazelenitvami z mediteransko floro. Temeljno vsebinsko vodilo Mihevčevega ‘Regionalnega plana za slovensko obalo’, ki ga je začel snovati leta 1959 in dovršil 1963, je v razmeščanju funkcij med tremi mesti: Kopru je bila dodeljena vloga pristaniškega mesta ter administrativnega centra; Izoli industrijskega mesta, ki gradi na tradiciji predelave rib, ter turističnega mesta; Piran naj bi se ohranjal kot ‘zgodovinski biser’, predvsem za turistične namene, ob njem pa bi se razvilo mondeno letovišče Portorož za inozemski turizem, ter novo spalno naselje Lucija. A prav turizem je bil povezovalna nit skozi celotno območje – počitniška naselja za slovensko delovno ljudstvo so bila razmeščena od Debelega rtiča do Lucije. Mihevčev načrt je bil visoko cenjen tudi mednarodno, objavljen je bil v eni od takrat najbolj branih mednarodnih arhitekturnih revij – Casabelli.«

 

Dodaja, da je »počitniško naselje na Belvederju eden izmed kvalitetnejših, dobro ohranjenih primerov Mihevčevih najboljših rešitev, zato je tudi evidentirano v registru slovenske kulturne dediščine. Biser je zagotovo restavracija Kamin, ki tako v interierju kot v obdelavi terase kaže vse glavne kvalitete Mihevčevega avtorskega izraza: plečnikovsko ljubezen do detajla, premišljeno dekorativen stik modernih elementov v betonu z elementi v lesu in kamnu, umeščenost v prostor. Gre za enega redkih preživelih Mihevčevih interierjev, ki pomeni učno uro za arhitekte in bo s časom le še pridobival na pomenu, zato ga velja z vsem spoštovanjem ohraniti,« kar so arhitekti Bizjak, Orel in Žibert pri prenovi tudi storili.

 width=

 width= width=HOTEL CLIFF IN PRENOVLJENA RESTAVRACIJA KAMIN

Zaradi sodobnih smernic, ki se od množičnega turizma vedno bolj obračajo k individualnemu pristopu do gosta in z željo ponuditi višji nivo nastanitve znotraj turističnega resorta Belvedere, so se na pobudo direktorja, v družbi Belvedere hoteli in turizem pred petimi leti odločili izgraditi hotel, ki danes ponuja 17 nastanitvenih enot višjega standarda in center dobrega počutja s savnami, kozmetičnimi storitvami in masažami, manjšim bazenom in fitnesom, kamor z veseljem zahajajo tudi lokalni gostje. Projekt je zajemal izgradnjo samega hotela, zastekljenih zimskih vrtov – povezav do restavracijskega paviljona in depandanse Tamara ter zastekljenega povečanja osrednjega dela restavracije Kamin z njeno

prenovo. S tem je po besedah Lee Sevšek Buterin kompleks stopil na pot sodobne turistične destinacije, ki jo želijo v prihodnje z razširitvijo zunanjih površin, namenjenih predvsem kampiranju, in preureditvijo depandanse Tamara v nekakšen podaljšek hotela Cliff, še obogatiti in nadgraditi.

 

Arhitektka Janja Orel, ki je sooblikovala arhitekturo butičnega hotela Cliff in prenovo restavracijskega paviljona, zasnovo opisuje: »Stremeli smo k sledenju koncepta in oblikovalske ideje prof. Mihevca. Silhueta nove hotelske stavbe se s trojno dvokapno streho smiselno navezuje na streho restavracijskega paviljona. Pročelje hotela je sestavljeno izmenično iz polnih sten in zastekljenih praznin. Pročelje proti morju je sestavljeno iz balkonov in teras, na katere  se navezujejo vse nast avit vene enote. Vzorec fasadnih ograj je povzet s terase restavracijskega paviljona. Naročnikova želja po povezavi s sosednjimi objekti je izvedena z zastekljenimi zimskimi vrtovi.«

 

Aleša Žibert, arhitektka in oblikovalka notranje opreme hotela Cliff, dodaja: »Usklajevanje želja in potreb naročnika je vedno znova poseben izziv. Pri tem je zelo pomembna obojestranska komunikacija. Vodilo pri oblikovanju opreme hotelskih sob in suit, sprejemnega prostora, centra dobrega počutja in restavracije s teraso je bila ob želji po uporabnosti in obstojnosti predvsem zadržana eleganca, udobje in razvajanje gosta. Z vzajemnim sodelovanjem z naročnikom smo v vse prostore objekta vnesli elemente opreme, ki s svojim videzom in izvedbo ohranjajo povezanost z detajli obstoječih notranjih obdelav. Notranja oprema je zasnovana na način, ki ponuja raznoliko postavitev v prostoru in tako omogoča uporabniku ustvarjanje vedno novih ambientov za svoje goste«.

 width=Restavracijski paviljon je bil povečan izključno z jeklenimi nosilci in zastekljeno konstrukcijo, oblikovano tako, da je pogled na originalne lebdeče nadstreške popolnoma ohranjen, tako iz notranjosti kot z zunanje terase. Interier osnovnega restavracijskega paviljona je bil popolnoma restavriran – teraco tlak z medeninastimi profili, pročelje točilnega pulta s kamnitimi mozaiki, opečne stene, kamniti stebri. Del kamnitih stebrov je bil zaradi povečane obremenitve jeklenih nosilcev nove fasadne zastekljene stene razstavljen in po izdelavi novega skritega ojačanega nosilnega jedra ponovno sestavljen v izvirno obliko. V sklopu prenove je bila povečana zunanja terasa, z ograjo, izdelano po osnovnem načrtu in obnovljenimi originalnimi svetilkami – lanternami.

 

Arhitekturno dovršene prostore tako polni premišljeno izbrana vsebina, ki goste vabi v objem sprostitve in užitka. Sevšek Buterinova poudarja, da so storitve, ki jih ponujajo, prilagojene posamezniku in njegovemu življenjskemu slogu. V spa centru ponujajo različne vrste neg obraza z vrhunsko kozmetiko, pestro izbiro masaž, ki gosta popeljejo v svet Mediterana ali Azije. Trudijo se, da prisluhnejo potrebam in željam vseh obiskovalcev.

Restavracija Kamin, ki sloni na sodobni prezentaciji lokalnih istrskih jedi in pestrem izboru vina, je po besedah njenega vodje, Saše Ambroža, srce in duša resorta. Poleg inovativnega kulinaričnega pristopa na mizah ne manjka niti oljčno olje, ki ga pridelajo sami: »V lasti imamo 1400 dreves, ki jih sami obdelujemo. Pridelamo med 900 in 1000 litri hladno stiskanega ekološkega olja, ki ga nato uporabljamo pri pripravi sezonsko obarvanih jedi. Na to smo izredno ponosni, saj se zavedamo velikega pomena lokalno pridelane in predelane hrane. Vse vrhunsko pripravljene jedi pa nedvomno začini osupljiv razgled, ki se z naše terase odpira na Izolo in Tržaški zaliv, ob lepem vremenu celo vse do Julijcev.«

 

Odgovorni projektant Aleksander Bizjak, ki je poleg arhitekturne zasnove hotela Cliff med drugim oblikoval tudi podobo hotela Delfin v Izoli, hotela Tartini v Piranu, poslovnih objektov Zeleni park I in Čebelnjak v Kopru, hotela Mirta v Izoli, hotela Oleander v Strunjanu, se gradnje hotela in prenove restavracijskega paviljona takole spominja: »Gradnja hotela Cliff je eno mojih najljubših izvedenih del, tako zaradi končnega rezultata kot samega procesa dela, zaradi tvornega sodelovanja s konservatorji Božidarjem Guštinom in Brunom Purgerjem, obema soavtoricama, izvajalcem in predvsem s prosvetljenim naročnikom in direktorjem, ki je investicijo zavzeto vodil in nas usmerjal. Rešitve so se izostrile med številnimi neformalnimi pogovori na kraju samem, med delovnimi kosili v restavracijskem paviljonu, ki jih je ljubeznivo organiziral naročnik. Prenavljati in se navezati na eno boljših del svojega profesorja je bil izziv in navdih. Veliko odločitev je bilo brez posebnih analiz in študij sprejeto intuitivno v profesorjevi maniri, tako kot med študijem smo si dovolili izposoditi nekaj njegovih idej in navodil – del tlakov in ograj, princip oblikovanja pročelja recepcijskega pulta, ki ga je z bravuro izpeljal naš prijatelj kipar prof. Mirko Bratuša.«

 width=Andrej Muršec, vodja gradbišča Hotela Cliff, kot največji gradbeni zalogaj izpostavlja dokončanje celote v razmeroma kratkem izvedbenem roku. »Obstoječo recepcijo smo morali porušiti in zgraditi celoten hotel z vsemi pripadajočimi elementi – wellnes, fitnes, steklene povezave do restavracije in vile Tamara, prenoviti restavracijo in teraso v tako imenovani mrtvi sezoni, ki obsega pozno jesen in zimo. Hotel je bil dokončan, opremljen in postavljen v funkcijo do junija, torej v dobrih osmih mesecih. Velikokrat nas je pri delu oviral močan južni veter, zaradi katerega žerjav ni mogel delovati. Spominjam se tudi, koliko truda smo morali vložiti v to, da smo ujeli pravo barvo teraca v restavraciji. Zares veliko sodelovanja je bilo potrebnega, da smo prišli do končnega želenega izgleda. Mitja Žigante, koordinator izvedbe za interier in opremo in Marko Starman, tehnični vodja hotela Cliff, sta bila med investicijo vsekakor v veliko podporo pri usklajevanju celotne gradnje.«

 

Podjetje Makro 5 gradnje ima bogate izkušnje z gradnjo hotelskih in drugih turističnih objektov. Med drugim velja izpostaviti izgradnjo hotela Salinera v Strunjanu in rezidence Čeligo v Luciji, prenovo in dozidavo hotela Lucija, prenovo hotela Marina v Izoli ter hotela Riviera v Portorožu. Uspešno je bila izvedena tudi rekonstrukcija in adaptacija hotela Slovenija ter preureditev recepcije, restavracije in hall-a grand hotela Palace, oba v Portorožu.

 

Trenutno podjetje izvaja celovito prenovo Hotela Brdo na Brdu pri Kranju, saj bo tam z julijem ob predsedovanju Slovenije Evropskemu svetu nastanjen celotni evropski vrh.

 

Maja Orel JakičOglasno sporočilo.