Vnesite za iskanje

Kaj prinašajo novega in boljšega civilne iniciative in opozicija, ki že dobro leto pred lokalnimi volitvami razvnemajo čustva tudi v slovenski Istri – Javljajo se že prvi kandidati za županske stolčke: v Piranu bo to Ivan Hrkman, v Kopru pa ni dvoma – Boris Popovič.

 

Kaj delajo, kaj obljubljajo in kaj dosegajo?

Potem, ko ljudje ugotovijo, da vladajoče politične stranke ne izpolnjujejo vseh pričakovanj, se v demokratičnih okoljih zbudijo politični aktivisti, ki skušajo z različnimi oblikami politične participacije prevzeti pobudo in uveljavljati interese, ki niso dovolj zastopani v politiki.

Skušali smo narediti krajšo analizo dosedanjih dosežkov, bodočih načrtov in strategije vsaj nekaterih civilnih iniciativ in tudi strank, ki so nastale iz gibanj, vendar smo dobili manj.

Najprej smo štirim civilnim iniciativam in eni večji FB skupini postavili tri vprašanja: Na katere dosežene rezultate ste najbolj ponosni, katere bi izpostavili? Katerim ciljem boste v naslednjih dveh letih posvetili največ pozornosti? In: na kakšen način nameravate doseči te cilje. Se boste povezali s strankami ali gibanji, boste nastopili na volitvah, boste kandidirali za župana?

 

Občani za občino Piran

V piranski občini smo za odgovore najprej prosili Ivana Hrkmana iz skupine Občani za občino Piran, vendar je ocenil, da njegova skupina ne sodi med organizirane iniciative, ki nas zanimajo. Odgovoril nam je:

»Skupina Občani za občino Piran formalno ne obstaja. Lahko nastopim le kot posameznik, ki zagovarja svoja stališča in stališča “določenih” občanov, ki jih objavljam na “moji” FB skupini  Občani za občino Piran.«

Ivan Hrkman je tudi podvomil, da bi bil članek lahko “preiskovalni ali analitičen” in da bo verjetno “mnenjski.” »Sicer pa ne dvomim v vašo pripravljenost ponuditi članek v avtorizacijo.«

Ivan Hrkman je dodal, da niso registrirana civilna iniciativa, ampak: »Smo le občani, vendar z velikim dosegom. Sam sem vplival na precej občinskih zadev v tem mandatu, vse v smeri občanov. S strani župana sem celo označen kot glavni krivec neuspeha pri konkuriranju občine Piran za naziv Evropske prestolnice kulture. Moje objave v skupini dosegajo skoraj deset tisoč vpogledov, članov pa nas je “le” tisoč petsto. Zato se štejem za del “občinskih iger”. Zato sem se odločil tudi kandidirati za župana občine Piran, saj je stanje, v katerem smo, porazno,« nam je odpisal Ivan Hrkman.

Občina Piran ima tako leto dni pred lokalnimi volitvami napovedano prvo kandidaturo za župana – Ivana Hrkmana.

 

Gibanje za občino Piran

GZOP je pred štirimi leti najprej nastopilo kot civilna iniciativa, potem se je strateško preoblikovalo v stranko in na lokalnih volitvah s svojo listo presenetljivo osvojila osem od petindvajsetih sedežev in župana Đenia Zadkovića. A že nekaj mesecev po volitvah je v stranki prišlo do razkola. Iz stranke sta najprej izstopila župan Đenio Zadković in podžupan Karlo Radovac, stranka pa je nato prestopila v opozicijo. To je povzročilo politično krizo in vse več težav, saj ob takem razkolu članstva ni bilo mogoče uresničevati zastavljenega volilnega programa. Otežilo je delo tako županu kot občinskemu svetu, saj občinska politika veliko dragocenega časa porabi za razčiščevanja in notranje boje, namesto dogovarjanja in reševanja za občino najpomembnejših vprašanj. Zaradi te neenotnosti je občina (vzemimo primer) že leta 2019 izgubila obljubljena evropska sredstva za obnovo ribiškega pristanišča ob ustju Jernejevega kanala. O tem projektu so se uspeli s tesno večino dogovoriti šele na zadnji seji občinskega sveta. Seveda pa je tokratna rešitev za izvedbo pristanišča 1,3 milijona evrov dražja (skupaj 4,2 milijona), kot bi bila pred dvema letoma, zato ostaja zdaj odprto vprašanje, ali si takšno finančno konstrukcijo v občini sploh lahko privoščijo.

 

Želeli smo izvedeti, kaj se dogaja s člani in politiko stranke zdaj, vendar nam je predsednik stranke, svetnik Gabrijel Franca odgovoril, da tokrat raje ne bi odgovarjali na vprašanja, saj da niso več civilna iniciativa in da bi raje nastopili v članku, ki bo posvečen samo njihovemu delu. Seveda bo GZOP prej ali slej (verjetno še pred volitvami) morala predstaviti inventuro svojih dosežkov.

 

Civilna iniciativa Piran- Pirano

Takole so odgovorili na naša vprašanja: »Svoje delo ocenjujemo kot nadpovprečno kvalitetno, vztrajamo na vključevanju javnosti v proces oblikovanja strateških dokumentov. Predvsem pa smo budni pri naložbah, namenjenih nepremičninskemu trgu, ki ne podpirajo lokalnega gospodarstva in ne sledijo potrebam demografsko in ekonomsko osiromašene občine Piran. V številnih OPPN in v zaostajanju priprave osnutka OPN naše občine se kaže udinjanje klepto kratskim, velikokrat slamnatim in »by pass« investitorjem. Vsak naš dosežek je s strani medijev prezrt, površno komentiran ali zviška, pomilovalno interpretiran. Javnost pa občinska uprava vabi k sodelovanju le iz formalnosti kot sogovornika, čigar mnenja potem ne upošteva.

Ponosni smo, da delamo s srcem, prostovoljno, s podporo občanov in strokovne javnosti.

Preprečili smo popolno uničenje piranskega mandrača, šlampaste posege pri obnovi pomola pod Pomorsko šolo, posege v krajinskem parku Sečoveljske soline, ribiškem pristanišču in v Jernejevem kanalu. Zaustavili smo tri portoroške OPPN in OPPN Fiesa. Naših konstruktivnih in strokovno utemeljenih pripomb na osnutek OPN občine Piran in Pomorski prostorski plan niso upoštevali v pomembnejšem obsegu. Zato temu prostoru in prihodnjim rodovom odtegujejo sonaraven in trajnostni razvoj, jemljejo mu zagon, identiteto, uničujejo umirjen, zdrav razvoj. O vseh teh stvareh se v medijih zelo malo piše. Prostor in čas namenjajo »atraktivnim« naložbam, zapakiranim v »skrb za okoljsko in klimatsko ogrožena območja ali razvoj turizma, ki nam prinaša predvsem urbanizacijo in komercializiranje obmorskega pasu.«

Davorin Petaros, ki največkrat predstavlja CI Piran – Pirano, je med dosežke uvrstil tudi to, da so pred leti skupaj s CI Lucija zavrnili OPPN za pozidavo hudourniške grape v Luciji, prostorski načrt Fiesa, ohranili zavarovan obalni pas, jezerci in površino ob jezeru v Fiesi. Prispevali so k ohranjanju piranskih urbanih vrtov in javnih zelenih površin  v Piranu, izpeljali delavnico o suho zidni  gradnji podpornih zidov in delavnico o kamnitih tlakih.

Največ moči in pozornosti bodo posvetili trajnostnemu razvoju občine Piran, ohranjanju narave, kulturne dediščine, zavarovanju krajine in ukrepom za zajezitev izseljevanja mladih iz občine.

 

Povedali so, da se povezujejo z vrsto civilnih iniciativ na območju Istre in Slovenije. Na vprašanje, če bodo nastopili na volitvah in ali bodo predlagali kandidata za župana, pa pravijo, da je še prezgodaj govoriti.

Koprska civilna pobuda Parka ne damo

 

Skupina Boris Popovič bo župan Kopra je bila 6. februarja letos preimenovana v Boris Popovič bo župan Kopra, CI Parka ne damo. Minuli četrtek je štela tisoč osemsto triinosemdeset članov, vendar se številka dnevno spreminja. Temeljni namen skupine je jasen: Boris Popovič si vse od zadnjih lokalnih volitev prizadeva, da bi znova županoval koprski občini. Pred tem je bil župan od 2002 do 2018. Tudi Boris Popovič nam ni odgovoril na postavljena vprašanja, je pa njegov program zelo enostaven: vse, kar naredi sedanji župan Aleš Bržan, je v najboljšem primeru slaba kopija Popovičevih zamisli, v glavnem je vse zanič. Vse, kar objavi in si zamisli Boris Popovič, pa je sanjsko. O kultu osebnosti veliko pove opis skupine na facebooku: »Skupina je namenjena izključno podpornikom in oboževalcem Borisa Popoviča. Sovražnega govora do članov skupine ne toleriramo in se kaznuje z blokiranjem.« Osrednja tema skupine je, kako urbanistično urediti Koper, predvsem območje nekdanjega zemljišča Toncity (Urbanega središča Barka), ki se nahaja v osrčju vse bolj razvitega poslovno- trgovskega dela Kopra.

 

Borisu Popoviču s somišljeniki je uspelo, da bodo Koprčani desetega oktobra vendarle odšli na referendum o tem, ali podpirajo odlok o pozidavi območja Toncity. Prvotno pozidavo na tem zemljišču je omogočila koprska občinska uprava prav pod vodstvom Borisa Popoviča, ki je želel tedanjemu prijatelju Milanu Mandariču z odlokom omogočiti kar največjo pozidanost skoraj treh hektarjev Mandaričevega zemljišča. (Še 2,5 hektarja zemljišča je v lasti PRO-REM (NLB). Ko sta se velika prijatelja Popovič in Mandarić sprla, pa si je Boris Popovič začel na vso moč prizadevati, da bi na tem mestu uredili park in zgradili nadpovprečno visoko koprsko stolpnico v dubajskem slogu.

 

Mandarić je del zemljišča prodal družbi ELTA telekomunikacije (poslovnežu Acu Kabanici), ki mu tako obsežna pozidava nekdanjega območja Toncity ne ustreza. Prav tako ne sedanjemu vodstvu občine, zato so se lastniki z občino Koper dogovorili za čim prejšnjo pripravo novega prostorskega načrta, po katerem bi zgradili manj stanovanjskih blokov in ohranili najmanj štirideset odstotkov zelenic na tem zemljišču. Stavbe pa bi lahko bile največ devetnajst do enaindvajset metrov visoke (pritličje in pet nadstropij).

 

Boris Popovič vidi priložnost v referendumu, saj ne dvomi v uspeh. Ta bi mu lahko natisnil zlato vstopnico do novega županskega stolčka, lahko pa bi tudi dokončno pokopal njegove ambicije, zato Popovič razume oktobrski referendum zgolj kot generalko in pripravo na volitve čez leto dni, ko naj bi spet prevzel župansko lento. Tako sklepa iz podpore 1900-članske skupine privržencev, ki na vse kriplje blatijo delo sedanjega občinskega vodstva.

Toda v Kopru je vse več ljudi prepričanih, da se Koper tudi brez Popoviča razvija dalje. In drugič: za referendumsko zmago bo moral Popovič zbrati vsaj (približno)osem tisoč sedemsto  glasov podpore. Hkrati ve, da občinska uprava ne sme izvajati aktivne kampanje svojim predlogom v prid.

 

Boris Popovič izraža neizmerno močno željo po županovanju. Kot da ga drugi osebni podjetniški izzivi ali načrti sploh ne zanimajo in da niso niti približno primerljivi s funkcijo koprskega vladarja. V koprskem mestnem svetu so junija sprejeli odlok, s katerim so še enkrat razveljavili Popovičev načrt, da bi uredili park z mega pravljično stolpnico (takšne stolpnice je Popovič volivcem obljubljal v vseh svojih predvolilnih kampanjah, vendar nobene uresničil). Župan Aleš Bržan pa (nasprotno) ni povzročal težav Popovičevi vnovični pobudi za referendum in ni zahteval, da mora spet zbrati zadostno število podpisov s potrjevanjem podpisov na upravni enoti, ker bi bilo to v kovidnih razmerah zelo težko doseči (gneča na upravni enoti) in bi sprožil nevarnost okužb, temveč je upošteval, da je Popovič že v začetku leta že zbral dovolj podpore na račun prve razveljavitve načrta o parku.

Občina Koper je hkrati dala pobudo za pripravo novega OPPN, bi bo torej vendarle omogočil pozidavo, vendar bistveno manjšo od tiste, ki jo je leta 2007 podpiral  Popovič. Ta OPPN naj bi bil sprejet čez dobro leto. Bržanu se zdi načrt sprejemljiv najprej zato, ker dosedanji splošni prostorski pogoji sedanjim lastnikom že tako in tako dovoljujejo pozidavo in drugič zato, ker  v občini Koper primanjkuje po nekaterih ocenah najmanj dva tisoč osemsto stanovanj.

 

CI Gibanje za Izolo

 

Tudi Viktorija Carli, ki predstavlja CI Gibanje za Izolo, nam je skopo odgovorila na naša vprašanja. Pojasnila je, da CI GZI deluje od leta 2012 in se s svojo dejavnostjo osredotoča predvsem na okoljska vprašanja v občini. Zadnji veliki uspeh pa je, da so zbrali šeststo sedeminšestdeset glasov podpore za izvedbo referenduma v primeru sprejetja odloka o občinskem prostorskem načrtu. To pa zato, ker lokalna politika menda ni prisluhnila pripombam, ki jih je podala civilna iniciativa ali posamezniki (skupaj je občinska uprava prejela dvesto štiriinsedemdeset pripomb).

 

»Naš cilj je uveljavitev referendumskih zahtev o OPN. Želimo si najlepšo občino po meri občanov in obiskovalcev, zato bomo še naprej budno spremljali vsa dogajanja, povezana z izrabo prostora,« je zapisala Viktorija Carli. In dodala, da jih ne zanima ustanavljanje politične stranke, temveč želijo delati naprej le kot civilna družba.

 

Kasneje smo izvedeli, da potekajo ravno v času priprave tega članka pogajanja med predstavniki GZI in predstavniki občine Izola o tem, kaj je mogoče še uskladiti, spremeniti, popraviti ali izboljšati v izolskem OPN. Izolski župan Danilo Markočič in vodja urada za urbanizem Marko Starman namreč menita, da bi bilo škoda, če ne bi uspeli doseči dogovora na točkah, kjer je kompromis možen, saj bi s tem zaustavili številne možnosti urejanja prostora in razvoja občine Izola, ki pa je v širšem javnem interesu kraja, zato so se minulo sredo in ta ponedeljek že dvakrat sestali, v odgovoru, ki smo ga dobili pred zaključkom redakcije pa sta se obe strani dogovorili, da do tedaj ne bosta komentirali poteka in vsebine dogovarjanja.

 

Iz javne obravnave, ki je potekala predvsem v poletnih mesecih, pa lahko povzamemo, da so predstavniki izolske občine odgovarjali predstavnikom civilne iniciative, da so njihovi očitki v več primerih neutemeljeni in splošni in da je mogoče doseči kompromis. Odgovorili so, da so od dvesto sedemdeset pripomb že upoštevali sto sedemindvajset. Med temi pripombami pa je tudi sedemdeset takih, kjer so pobudniki predlagali širitev stavbnih zemljišč na kmetijska in teh občina ni upoštevala, temveč bodo predmet sprememb OPN, če se bodo svetniki tako odločili.

 

 

Prav tako so odgovorili, da predstavlja OPN najresnejšo omejitev interesov kapitala in zaščito javnega interesa, saj niso upoštevali pripomb velikih lastnikov nepremičnin (DUTB, HETA, Gorenjska banka) na območju Delamarisa, ladjedelnice in Rude, ki so želeli turistična območja spremeniti v stanovanjska območja.

 

Glede očitka o spreminjanju namembnosti kmetijskih zemljišč, so v izolski občini že pojasnili, da je občina spremenila kar 8,8 hektarja stavbnih zemljišč v okolici Splošne bolnišnice Izola v kmetijska zemljišča. Res so v območju poslovne cone (med tovarno Droga in hitro cesto) predlagali spremembo kmetijskih v stavbna, vendar so hkrati predlagali, da bodo na svoje stroške spremenili druga gozdna in zaraščena zemljišča v kmetijska. Za vsak hektar izgubljenih kmetijskih površin bi morali na drugem delu občine urediti (pridobiti) dva hektara novih kmetijskih površin.

 

Dodali so, da OPN ne širi možnosti pozidave stanovanj na območju starega mestnega jedra, pa tudi na področju Jagodja in vinograda med Livadami in hitro cesto bi ohranili vinograde. Predstavniki občine trdijo, da bi nov OPN omogočil objekte, ki so predvsem v javnem interesu: gradili bi lahko zadrževalnike proti poplavam, širili bi prostore Splošne bolnišnice Izola in klinike Medicor, uredili prostore KS Jagodje – Dobrava, gradili novo izolsko policijsko postajo, gasilski dom, nove površine za šport in rekreacijo med kampom Adria in Rudo, nov kulturni center, muzej ribiške industrije in nov Hotel Delfin. Za najbolj občutljiva izolska območja, kot so Argo, Delamaris, ladjedelnica, Ruda pa bo treba sprejeti OPPN in bo javnost tam večkrat vključena v postopke priprav prostorskih aktov.

 

Če OPN-je ne bodo sprejeli, potem na osemdeset odstotkih občine Izola ne bo veljavnega izvedbenega akta in tam izdaja gradbenih dovoljenj po letu 2021 ne bo več možna.

V primeru, da dogovora med občino in GZI ne bo, bodo morali člani GZI zbrati glasove še s podpisi na upravnih enotah in šele potem bo mogoče razpisati referendum, ki zdaj v Izoli še visi v zraku.

 

Boris Šuligoj

Deli novico:
Oznake: