Vnesite za iskanje

Delfini so redni predstavniki v našem morju. Do nedavnega ni bilo znano, da so v našem morju ti sesalci, ki pri nas ostajajo in živijo. O delfinih sem se pogovarjala s predsednikom društva Morigenos. Tilen Genov je prvi človek društva in tisti entuziast, ki je prvi dokazal obstoj delfinov v našem morju.

Društvo Morigenos je bilo ustanovljeno leta 2001. »Namen društva je združevati znanstveno raziskovanje z aktivnostmi izobraževanja, ozaveščanja javnosti in promocijo varstva okolja. Vse to z namenom izboljšanega varstvo morja in ekosistemov, ne samo za delfine, ampak tudi za vse ostale organizme,« pripoveduje predsednik društva Tilen Genov. Znanost in izobraževanje sta glavna stebra njihovega delovanja. Tilen je prepričan, da lahko veliko prispevajo k znanosti in da dobra znanost vodi v okoljske rešitve in spremembe. »Seveda pa moramo o sistemu, ki ga želimo varovati, veliko vedeti,« še doda. »Ko smo se mi pričeli s tem ukvarjati, se sploh ni vedelo, da delfini pri nas obstajajo. Vsi smo mislili, da jih ni oziroma da nas obiščejo le občasno. Ali pa da k nam pridejo za ladjami. Sedaj vemo že veliko o naših delfinih,« je uvodoma povedal Tilen.

Za delovanje društva nujno potrebujejo tudi vire financiranja. Tilen ob tem pove: »Društvo se financira na veliko načinov. Preko članarin, simboličnih posvojitev delfinov, posameznih donacij, iz raznih slovenskih in evropskih projektov ter preko poletnih raziskovalnih taborov.« Če ste tudi vi med tistimi, ki vam ni vseeno za slovenske delfine in bi želeli spremljati njihovo delo, lahko postanete njihov član. Druga možnost je, da simbolično posvojite delfina in s tem finančno podprete društvo. Pomemben vir financiranja pa so poletni desetdnevni tabori, ki se jih udeležijo posamezniki iz tujine in Slovenije. Edina omejitev je starostna, saj morate biti stari najmanj 16 let, da se pridružite poletnemu taboru v Piranu.

Zanimalo me je, kaj so odkrili novega pri delfinih, glede na to, da gre za vrsto, ki je svetovno najbolj preučena. »Za začetek že to, da so delfini stalno prisotni v slovenskem morju skozi celo leto. Vemo, da iste živali uporabljajo to območje, kar pomeni da niso naključni prišleki,« pove Tilen. Prepoznavajo jih po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih, nekatere delfine poznajo že več kot 17 let in jih videvajo iz leta v leto. Kar pomeni, da imajo dejansko tukaj dom. Tilen pove, da je velikost populacije, ki živi na tem območju, okrog 150 delfinov. »Vemo, da naše morje uporabljajo za vse svoje ključne aktivnosti, kot so prehranjevanje, razmnoževanje, skrb za mladiče, počitek, družbene interakcije in podobno. Vemo, da je kar veliko interakcij z ribiškimi aktivnosti ter, da so močno obremenjeni s kemičnimi onesnaževalci, predvsem s polkloriranimi bifenili.«

To so kemikalije, ki so bile na široko uprabljane v 50-tih, 60-tih in 70-tih letih. Potem so ugotovili, da gre za zelo strupene imunosupresorje, ki vam uničujejo imunski sistem. So hormonski motilci, nekateri so celo karcenogeni in zavirajo sposobnost razmnoževanja. Zaradi tega se jih je v večini Evrope in razvitega sveta prepovedalo. »Žal so zelo obstojni in še vedno krožijo po morskih prehranjevalnih spletih. Prisotni so v premazih, lakih in tesnilih, kjer imajo funkcijo zaviralca gorenja. Veliko jih je ujetih v morskih sedimentih, ki jih s poglabljanji morskega dna ter zabijanjem pilotov spet spravimo v vodni stolpec. Koncentracije so v naših delfinih precej visoke, višje od nekaterih toksikoloških pragov, za katere vemo po drugih raziskavah drugod po svetu,« še pojasni Tilen.

Toksičnost ugotavljajo preko vzorcev tkiv delfinov. Tkivo pridobijo s posebno puščico, ki se odbije od živali in pri tem postrga košček kože in podkožnega maščevja. Iz vzorca lahko spremljajo genetiko, prehrano, hormone in onesnaževala. Pri analizi ugotovijo njihovo koncentracija. »Ugotovili smo, da imajo samci bistveno višje koncentracije kot samice, zato ker samice velik del svojega toksikološkega bremena izperejo na mladiče preko brejosti, večji del pa preko dojenja Prvorojeni mladič prejme največjo toksikološko dozo, dostikrat to vodi v smrt. Samica pa se na ta način prečisti. Naše samice, ki še niso imele naraščaja, imajo dosti višje koncentracije kot tiste, ki so jih že imele.« Če toksičnost vpliva na dolžino življenja delfinov, se še ne ve.

 

Društvo Morigenos se je veliko ukvarjajo tudi z družabnim življenjem delfinov. Preučevali so, kako se delfini družijo in kakšna je sestava njihovih skupin. Ugotovili so, da imajo tri glavne skupine, od katerih sta dve precej veliki in stabilni. Znotraj teh skupin so opazili trdna in dolgotrajna prijateljstva. Tilen izpostavi: »Ti dve skupini se med seboj ne družita, prav nikoli. Ena uporablja to območje v jutranjih urah, druga pa v večernih. Takšno časovno ločevanje še ni bilo dokumentirano pri nobenih delfinih, niti pri nobenih morskih sesalcih. S tem smo pokazali oziroma smo prispevali nekaj novega na svetovnem nivoju. Izkazalo se je, da je socialna struktura velikih pliskavk, za katere smo mislili, da jih že zelo dobro poznamo, pravzaprav zelo raznolika in da o njih še vedno ne vemo veliko.«

 

Petra Mežnarc

Foto: Tilen Genov

Deli novico:
Oznake: