Dr. Andrej Vizjak, v svetovnih poslovnih krogih znan in zelo uspešen poslovni svetovalec, je predsednik podjetja AV Consulting, ki sta ga skupaj s soprogo Sonjo ustanovila leta 2015 v Dubaju, kjer tudi trenutno živita. Njuno podjetje je specializirano za svetovanje uspešnim in perspektivnim podjetjem, ki jim doktor Andrej Vizjak pomaga, da (p)ostanejo prvi na svetu, med njimi pa so tudi zelo velike in ugledne gospodarske družbe, ki so med najuspešnejšimi v svojih panogah na globalni ravni. Poletje preživljata Sonja in Andrej večinoma v domovini in na Jadranu, s svojo »barko« pogosto plujeta tudi po Piranskem zalivu. Med enim takšnih izletov smo ju srečali sredi Portoroža, kjer je nastal tudi ta pogovor.
Pred leti ste se odselili v Dubaj. Kaj je bil glavni razlog?
Za poslovno svetovanje je pomembno okolje, v katerem deluješ, iz katerega črpaš ideje. Glede na to, da sem večino življenja živel v Münchnu, ki je zelo napredno mesto in me je služba v PwC vodila v Bukarešto, kjer sem od 2010 do 2015 vodil poslovno svetovanje PwC v jugovzhodni Evropi, sem se po končanem mandatu pri PwC odločil za Dubaj – še bolj napredno mesto kot München, kjer sem videl največje poslovne priložnosti.
Večji del leta preživite v Dubaju, a po naših informacijah sta obala in Jadran priljubljeni destinaciji. Kakšen je tipičen delovni dan poslovneža v Dubaju?
Poslovni dan v Dubaju se začne pozno, na primer ob desetih po lokalnem času in traja do pozno v noč. V poletnih mesecih od junija do septembra je v Dubaju zelo vroče, tako da številni poslovneži ta čas preživijo v Evropi in delajo prek spleta. Tako tudi jaz te mesece preživim z ženo raje v Evropi in seveda tudi na slovenski obali.
Kaj najraje počnete tukaj?
Ko sva na Obali, sva najraje na najinem čolnu. Zvečer se pa rada odpraviva v restavracijo ali okoliško kmetijo ter se druživa s prijatelji.
Slovenska Istra sodi med najbolj razvite dele Slovenije. Kje vi vidite možnosti za nadaljnji razvoj območja?
Lahko začnemo kar z Luko Koper kot največjim podjetjem na Obali. Ima izvrstno lokacijo, saj je na najkrajši ruti med Azijo in Centralno Evropo. S pomočjo digitalizacije bi se lahko tako poslovanje Luke kot tudi celotnega z Luko povezanega ekosistema še izboljšala. Dober zgled je ravno Bližnji vzhod, kjer so uvedli že številne – v svetovnem merilu – najboljše prakse. Ne smemo pa pozabiti tudi turizma, ki je na primer v Dubaju, ki ima tudi pomembno pristanišče, eden največjih gospodarskih virov. Slovenska Istra pa ima tudi številne zaklade v prehrambeni industriji. Tako je na primer mati izvrstnih vin, kot sta refošk in malvazija, na čelu z Vinakoper, ki ima velike možnosti za rast tako v Sloveniji kot tudi v globalnem svetu.
Ali so med vašimi strankami tudi podjetja ali posamezniki z Obale in kakšne so izkušnje z njimi?
Pred tridesetimi leti sem v imenu Banke Koper vodil prestrukturiranje Lame Dekani. Deset let kasneje me je konzorcij petnajstih slovenskih bank izbral, da razvijem koncept prestrukturiranja Istrabenza. To zaupanje sem si pridobil s predhodnim uspešnim projektom združevanja Droge in Kolinske. Sedaj pa že drugo leto sodelujem s podjetjem Vinakoper in Enetom Lucija. Moje izkušnje s svetovanjem podjetjem z Obale so zelo dobre. Tukaj sem zelo lepo sprejet, podjetja so ambiciozna in uspešno izvajajo skupne projekte.
Kaj je bil glavni razlog, da ste se pred leti odselili v Dubaj? Bolj spodbudno poslovno okolje ali dejstvo, da za višje cilje Slovenija ni najbolj primerna?
Na svoji poslovni poti sem vedno svetoval slovenskim podjetjem, vendar sem živel v tujini. Najprej v Nemčiji, potem v Romuniji in sedaj v Dubaju. Ravno moje izkušnje iz tujine, skupaj s strokovnim znanjem, so zanimive za slovenska podjetja. Zelo malo je poslovnih svetovalcev, ki so Slovenci in imajo hkrati dolgoletne izkušnje s svetovanjem podjetjem v tujini. Tako je bilo tudi z mojo selitvijo v Dubaj. Od prvega dne sem takrat poleg lokalnim podjetjem svetoval tudi slovenskemu Leku.
Ali je poslovno okolje, v katerem vi delujete, primerljivo s slovenskim in v čem, poleg velikosti trga, vidite največje razlike, ko govorimo o svetovalni industriji?
Slovenski trg je izjemno majhen, zato so tudi številna slovenska podjetja usmerjena v izvoz. Prednost je, da zaradi te majhnosti veliko multinacionalk ne prilagaja svojega poslovanja slovenskemu trgu in s tem omogoča konkurenčne prednosti lokalnim slovenskim ponudnikom, ki zmagujejo v svojih lokalnih nišah. Včasih jih uspejo razviti tudi v mednarodne niše. Glede turizma pa še ne vidim jasne strategije v Sloveniji. Lahko bi čudovito okolje še bolje povezali s kulinariko in s tem dosegli jasno prepoznavnost.
Ali je Slovenija prijazen in varen kraj za tuje naložbe?
Na žalost so številni Slovenci s prevarami to zaupanje zlorabili, tako da v mednarodnem finančnem svetu nimamo ravno najboljšega slovesa.
Kaj je po vaši oceni največji razvojni potencial Slovenije?
Slovenija ima največji gospodarski potencial v svojih družinskih podjetjih. To je tudi ključno sporočilo knjige, ki sva jo pred kratkim z ženo Sonjo Vizjak objavila v slovenščini pod naslovom »Formule uspeha za družinska podjetja.«
Pred kratkim so mediji poročali o tem,da svetujete iraški vladi v pogajanjih s Svetovno banko. Za kakšen projekt gre?
Že več kot dvajset let svetujem telekom podjetjem po vsem svetu, največ pa Deutsche Telekom, vodilnemu telekom operaterju v Nemčiji, ki je tudi lastnik hrvaškega telekoma. Tako je bil tudi moj prvi projekt na Bližnjem vzhodu za Ooredoo, vodilno regionalno telekomunikacijsko podjetje s sedežem v Katarju. Zaradi teh referenc so me lansko leto povabili, naj vodim konzorcij vodilnih mednarodnih svetovalnih hiš za prenovo telekom infrastrukture in digitalizacije v Iraku. Pripravili smo strateški program digitalizacije Iraka, po katerem bo Irak povečal svoj BDP (bruto domači proizvod) za štirinštirideset milijard USD, če uspe financirati 4,1 milijarde USD za predlagani razvoj pametnih mest in digitalne infrastrukture.
Pa je Irak res prehitel Slovenijo v nekaterih razvojnih vidikih? Kako?
Čeprav je bilo telekom omrežje Iraka v nedavnih vojnah večinoma porušeno, se je v zadnjih nekaj letih situacija močno izboljšala s pomočjo privatizacije mobilnega omrežja. Tako je na primer po aktualnih podatkih Ookla (www.speedtest.net) maja 2021 hitrost mobilnega nalaganja podatkov v Iraku že 16,8 Mbps, kar je že za 26 % boljše od Slovenije s 13,3 Mbps in daleč nad svetovnim povprečjem z 12,6 Mbps. Z omenjeno investicijo bi Irak povečal to hitrost (in tudi številne druge parametre) vsaj na nivo Savdske Arabije s 23,1 Mbps ali celo na nivo Združenih arabskih emiratov, ki imajo vodilno pozicijo na svetu z 28.4 Mbps. Združeni arabski emirati so tudi po seštevku skupnih kriterijev hitrosti mobilnega in fiksnega telekom omrežja na prvem mestu v svetu, medtem ko je Slovenija na tej lestivici le na devetinštiridesetem mestu (vir: www.speedtest.net/global-index).
V preteklem letu se je v Sloveniji življenje občutno podražilo. Kaj so po vašem mnenju glavni vzroki in kakšne trende lahko pričakujemo?
Prvotni vzrok za povišanje cen je bilo pomanjkanje ključnih surovin kot na primer jekla in aluminija, zaradi česar številna proizvodna in gradbena podjetja niso uspela pravočasno izdobaviti glede na prejeta naročila oziroma so zahtevala višje cene. Podjetja iz drugih panog in trgovska podjetja so jih posnemala in prišlo je do splošnega dviga cen. Hkrati pa številni investitorji zaradi pandemije niso več zaupali v finančne investicije in so investirali v trajne dobrine in nepremičnine, tako da so se le-te podražile. Ne pričakujem, da se bo ta trend kmalu zaustavil.
Zadnje čase se veliko govori o tem, da je potrebno zgraditi odporno gospodarstvo, ki bo varno pred podobnimi izzivi, kot je epidemija. Je to sploh možno ali gre zgolj za populistične predloge?
Najbolj odporna so tista podjetja, ki se znajo prilagajati, ki obvladujejo vodenje sprememb. Mednje spadajo predvsem družinska podjetja, ki so že od ustanovitve v borbi za preživetje in imajo visoko produktivnost, delajo tudi ob večerih in ob koncih tedna, če je to potrebno. Le takšna agilna podjetja lahko preživijo v kriznem času.
Kakšni so vaši načrti? Ali se nameravate vrniti v Slovenijo?
Z ženo rada delava v na projektih v Sloveniji. Da sva pa lahko v Sloveniji uspešna, je dobro, da nadaljujeva tudi delo v tujini, iz katerega črpava aktualne trende in sodobne metode poslovodenja. Dokler bova aktivna v poslovnem svetovanju, bova nadaljevala z najinim preverjenim »dualnim« načinom življenja.
