Vnesite za iskanje

Evropska prestolnica kulture bo Nova Gorica

»Meni je predvsem žal za 120 partnerjev, ki bi sodelovali pri projektu EPK v Piranu in predvsem žal za vse mlade umetnike, ki bi delovali na Obali in nas lahko pognali v neko drugo realnost,« so besede piranskega župana, ki jih je izrekel na pogovorih Obala plus, v petek zvečer, po tem, ko smo izvedeli, da Piran ne bo postal Evropska prestolnica kulture 2025.

 

Še posebej piranski župan Đenio Zadković je prepričan, da piranska kandidatura ni uspela zaradi nesprejete strategije razvoja kulture na Obali. 150 svetnikov v drugih obalnih občinah jo je sprejelo, le piranski svetniki je niso. Sam je prepričan, da so tako ravnali izključno zato, da bi njega zrušili. Pravi, da je sedaj zares dobro spoznal, da je politika močvirje, bordel. Prepričan je, da je naloga svetnikov, da delujejo v dobro svojih občanov, le v Piranu temu ni tako. Tam so svetniki glasovali proti svojim občanom. Barbara Švagelj (podžupanja občine Ankaran in izjemno aktivna članica skupine, ki je pripravljala EPK) in Aleš Bržan, župan občine Koper, trdita, da zagotovo ni pomagalo, da ni bila sprejeta strategija, a si ne drzneta dajati ocene, da je bilo samo to odločujoče.

Še posebej v Ankaranu, Kopru in Izoli so prepričani, da bodo infrastrukturne naložbe, ki so bile del načrta, izpeljali tudi brez EPK. Obnova sedaj zapuščenega skladišča solin Libertas bo zagotovo končana. Namenjena bo druženju, razvoju mladih umetnikov. A ne dvomi tudi, da bo programa tam neprimerno manj, kot bi ga bilo, če bi zmagali. V Ankaranu bodo zagotovo zgradili predviden plavajoči oder in v Izoli nov Medgeneracijski center. V Piranu je zgodba drugačna. Župan ne more zagotoviti, da bo karkoli izvedeno. Tudi znotraj EPK predviden projekt obnove poti do lucijske Forma vive, pa čeprav je del predlaganega proračuna, ne verjame, da bo izpeljan. Meni, da bodo svetniki vse njegove projekte še naprej uspešno minirali. In to ne zato, ker bi projekti bili slabi, ampak ker ga hočejo politično onemogočiti.

Župan Kopra je videl projekt EPK kot neke vrste pospeševalnik razvoja. Sedaj tega pospeška ne bo. Trdi pa, da to ne pomeni, da ne bo tudi razvoja na področju kulture. Za njega, kot tudi za ostale občine na Obali, je še posebej izjemno pomemben razvoj kulturnega turizma. Predvideno investicijo v EPK (delež obalnih občin bi bil 10 milijonov evrov) niso videli le kot investicijo v kulturo, ampak kot investicijo, ki bi prinesla več učinkov. Mladi umetniki iz Obale bi se lahko vračali nazaj v svoj kraj, tukaj srečevali mednarodne umetnike, EPK bi seveda pripeljal tudi nove turiste. Tiste, ki sedaj Obale kot kulturno bogate sredine še niso spoznali. In to niso ljudje, ki ne bi zapravljali denarja. Spodbujanje turizma se zato vsem zdi izjemno pomembno.

Razvoj kulture vidijo tudi v skupno sprejeti strategiji razvoja kulture, ki je vnesla nemir med obalne politike in kulturnike. Župani trdijo, da potrebujejo strategijo in da bodo naredili vse, da jo tudi sprejmemo. Kako pa priti do nje? Po besedah župana Kopra s potrpljenjem, prepričevanjem, pogovarjanjem, pa tudi če bo zato sprejetje trajalo več mesecev. Taktika župana Pirana je sicer nekoliko drugačna, saj se je ponovno zanesel bolj na družabna omrežja in širjenje resnice preko svojega Facebook profila.

 

Ampak na koncu skušajmo vsi skupaj pritrditi misli, da če smo se že odločili za neko pot, je smiselno vztrajati na njej, čeprav je včasih pot polna lukenj.

Martina Gamboz, vodja kandidature meni, da bi “najbolj pomembno bilo morda to, da bi občine nadaljevale s sodelovanjem.” Do sedaj so se lepo pripravljale do skupne prijave na kandidaturo in tudi sistematično delovale na področju kulture. Želi, da bi tako koordinirano sodelovale tudi v bodoče. “Štiri občine so nedvomno močnejše kot ena sama,” skromno zaključuje Gambozova.

Namestnik vodje projekta Borut Jerman je na vprašanje, ali upa, da se bo kak projekt ohranil kljub temu, da Piran ni postal evropska prestolnica kulture, odgovoril: “Glede na to, da nismo zmagali in glede na to, da je bil vložen trud, ne samo naš, tudi Ljubljane in Ptuja, bi bilo nesmiselno, da ovržemo ta trud. Ampak to je zdaj naloga predvsem za občine, da se usedejo, da pogledajo, kaj je bilo narejenega, kaj je vredno ohraniti, kaj je vredno predrugačiti in kaj je vredno implementirati. Mislim, da je dejansko kandidatura uspela zgraditi neko skupnost, povezati, tudi pokazati določene pomanjkljivosti, predvsem je pa končno uspelo to, da smo se začeli med sabo pogovarjati in mislim, da mora to ostati.”

 

Tomaž Perovič

Deli novico:
Oznake: