Vnesite za iskanje

Fakulteta za pomorstvo in promet: Varstvo okolja je prednostna naloga

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet je partner projekta »Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu« (kratica NAMIRS – North Adriatic Maritime Incidents Response System). Namen projekta je razširitev in povezovanje obstoječih operativnih postopkov načrta za preprečevanje, pripravljenost in odziv na okoljska tveganja, povezana z nesrečami v Severnem Jadranu.

 

Kot nam je pojasnil dekan izr.prof.dr. Peter Vidmar, se je z uvodnim sestankom 31. marca 2022 začelo izvajanje projekta »Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu. Povedal je, da je bila na sestanku vzpostavljena podlaga za sodelovanje med projektnimi partnerji in potrjen vsebinski in terminski načrt izvedbe projekta. »Namen projekta je razširitev in povezovanje obstoječih operativnih postopkov za ukrepanje ob onesnaženjih morja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, oblikovanje skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje na Severnem Jadranu in v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite in s tem prispevati k izvajanju Barcelonske konvencije,« je poudaril dekan. To se bo zagotovilo z neposredno komunikacijo in učinkovito koordinacijo med Slovenijo, Italijo in Hrvaško ter uporabo skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje ob onesnaženjih na morju na Severnem Jadranu.

 

Nosilna organizacija projekta je Srednjeevropska pobuda – Izvršni sekretariat (CEI-INCE) Trst, Italija, ostali partnerji pa so italijanska Obalna straža Trst, Italijanski nacionalni inštitut za oceanografijo in aplikativno geofiziko; Ministrstvo Republike Hrvaške za morje, transport in infrastrukturo in Jadranski izobraževalno-raziskovalni center za odziv na nenadno onesnaženje morja ter Uprava za zaščito in reševanje in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož. »V projektu kot pridruženi partner sodeluje tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo –  Uprava za pomorstvo pa je izdalo pismo podpore,« še dodaja izr.prof.dr. Vidmar.

Projekt bo potekal dve leti, od marca 2022 do februarja 2024, skupna vrednost projekta je 950.398,00 evrov, financira ga Generalni direktorat Evropske komisije za civilno zaščito in humanitarno pomoč.

 

Dekan ob tem izpostavlja, da v projektu NAMIRS sodelujejo kot projektni partner in »s svojim delovanjem prispevamo h krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja in odzivanja na nesreče in onesnaževanja morja.« Prepričan je, da bosta regionalno sodelovanje in medsektorsko usklajevanje, okrepljena z opredelitvijo, nadgradnjo in izmenjavo znanj, izkušenj in orodij, ki bodo na voljo v okviru projektnega partnerstva NAMIRS. Sodelujoči v projektu so izpostavili, da je morsko okolje skupen vir, njegovo varovanje pa je cilj, ki ga je potrebno doseči s skupnim in trajnostnim upravljanjem, pri čemer sodelujejo vse tri države sosede, to so Hrvaška, Italija in Slovenija.

 

Zakaj je projekt pomemben?

NAMIRS je usklajen s politično misijo Srednjeevropske pobude – Izvršni sekretariat (CEI-INCE) Trst in s prednostnimi nalogami, ki jih je izrazilo njenih 17 držav članic, ki menijo, da je varstvo okolja glavna prednostna naloga trajnostnega razvoja in tudi v skladu z razvojnimi cilji Agende ZN 2030. Pomorski promet se v tem delu Jadrana povečuje, zato so možne tudi nesreče, pri čemer lahko pride do nenamernega onesnaženja morja, zlasti zaradi razlitja nafte. To je nevarna grožnja na tem območju s potencialno uničujočimi okoljskimi in gospodarskimi posledicami.

Naloga projektnih partnerjev je, da v prihodnjih mesecih pripravijo smernice za revizijo in posodobitev Podregionalnega načrta za preprečevanje, pripravljenost in odziv na nesreče na morju v Severnem Jadranu, ki so ga tri partnerske države podpisale že leta 2005, vendar ni bil ratificiran. »Izdelana bo ocena okoljskih tveganj, povezanih z nesrečami na morju in posledično razlitij nafte v severnem Jadranu, zlasti za občutljiva morska in obalna območja. Izvedene bo analiza čezmejnih služb, enot in organov v treh državah, ki so opremljeni in usposobljeni za ukrepanje ob nesrečah na morju. Podrobneje bodo opredeljeni tudi standardni operativni postopki, ki bodo zajeti v skupen program usposabljanja in bodo preverjeni v simulacijski vaji na morju leta 2023,« je o nalogah fakultete povedal dekan.

 

Osnutek smernic bo vseboval pripombe za revizijo koordinacije, spremljanja, komunikacijskega protokola in izmenjavo informacij, zmanjševanje okoljskih tveganj, zlasti za občutljiva območja, načrti rednih usposabljanj in vaj, struktura poveljevanja in načrtovanje odziva. Med njihove naloge spada tudi načrtovanje in izvedba usposabljanj. Predvidena so tri usposabljanja s 45 udeleženci za prve posredovalce ter dva tečaja pomorske angleščine.

 

Vsi partnerji v projektu menijo, da bo tovrstno sodelovanje omogočilo nemoteno komunikacijo in inteoperabilnost z vzpostavitvijo skupnega mehanizma odzivanja na nesreče v Severnem Jadranu, ki bi ga bilo mogoče v prihodnje aplicirati na druga morska območja.

 

Petra Mežnarc

Oglasno sporočilo.

Deli novico:
Oznake: