Vnesite za iskanje

Bodo vendarle popravili največjo sramoto v krajinskem parku Sečoveljske soline?

 

Je mar mogoče, da bodo po več desetletjih sramote pristojni vendarle začeli urejati Jernejev kanal? Piranski svetniki so s prepričljivo večino sprejeli odlok, ki kaže, da bi se to lahko zgodilo. Vendar smo pri napovedih raje še malce zadržani, saj so sprejeli šele odlok. Medtem pa se lahko v Kopru pohvalijo s precej bolj otipljivimi rezultati. Sredi maja bodo pod Muzejskim trgom odprli novo podzemno parkirno hišo Belveder za 464 avtov. Poleti bo dan v uporabo vsaj del še nedokončane nove plaže s parkom pred Žusterno. Jeseni pa bodo v občini začeli graditi verjetno še dve novi parkirni hiši.

 

V piranski občini je čudež že to, da se o nečem uspejo dogovoriti. To, da sta proti novemu odloku o upravljanju pristanišč s komunalnimi privezi glasovala zgolj dva svetnika, vzbuja upanje, da se bo letos nekaj premaknilo pri skrbi za Jernejev kanal. Direktor Javnega podjetja Okolje Piran Gašpar Gašpar Mišič je z dokaj enotno podporo piranskih svetnikov zadovoljen: »Čeprav gre za neurejenost zelo občutljivega območja na robu najdragocenejšega prostora v občini, krajinskega parka Sečoveljske soline, rešitve ni poiskal nihče od ministrov ali dosedanjih županov. Zato bo ta ureditev velik dosežek. Precej nenavadno je, da smo upravljalci infrastrukture morali prepričati politike, kako moramo nekaj premakniti, in ni bilo obratno,« je dejal Mišič.

Sprva le čolnički do šest metrov dolžine

»Pri urejanju privezov in kanala gremo postopoma. Najprej nam je Direkcija RS za vode podelila vodno dovoljenje za 30 let. Dobili smo vodno soglasje za izvajanje vzdrževalnih del, za čiščenje in odstranjevanje potopljenih plovil in dotrajanih pomolov. Občina je v času župana Petra Bossmana sprejela lokacijski načrt za ureditev privezov. Ta lokacijski načrt bomo zdaj nadgradili. Zato moramo pripraviti dokumentacijo, dobiti soglasja in izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Postopke smo že začeli.

Lokacijski načrt na primer predvideva, da bo tukaj lahko privezanih do 280 čolničkov, le do dolžine 6 metrov. Na seji občinskega sveta so posamezniki že predlagali, da bi lokacijski načrt dopolnili in dovolili priveze plovil do 8 metrov. Večina plovil, ki so zdaj v kanalu, je daljših od šestih metrov, kar pomeni, da se bo morala po dograditvi privezov večina plovil umakniti,« meni direktor Okolja Piran.

 

Lokacijski načrt predvideva, da bi v kanalu nad vodo postavili 1266 metrov dolg lesen mostovž, ki bo od brega umaknjen dva do šest metrov. »Načrt je predvideval mostovž v dveh ravneh, zdaj pa resno razmišljamo, da bi postavili mostovž v eni ravnini in da bi bil širok približno 3,5 metra, kar bi dopuščalo sprehajanje pešcev in hkrati dostope na plovila. Pomembno je, da bo mostovž dovolj nad gladino, da ne bi bil prepogosto poplavljen, saj bi ga poplave uničevale,« pojasnjuje Mišič in dodaja, da bodo v prvi fazi urejali le del kanala, od nekdanje Drogine tovarne Začimba, do mesta, kjer se kanal razširi v nekakšno stjužo.

Pojasnil je tudi, da je lokacijski načrt predvidel le manjša plovila zato, ker so s tem želeli preprečiti priveze večjim jahtam, po drugi strani pa bi morali za večje čolne kanal poglabljati, kar bi povzročilo stroške in občutljive ekološke vplive.

 

Plovno pot naj ureja država

»Na ta način želimo poskrbeti predvsem za priveze, plovno pot pa naj ureja država, če bo ocenila, da je to potrebno,« pravi Mišič in napove, da bodo z urejanjem začeli že v mesecu maju, takoj po objavi in pravnomočnosti odloka. »Pripravili smo predlog dogovora, ki ga bomo sklepali z lastniki plovil. Lastniki se bodo obvezali, da bodo takoj začeli plačevati t.i. vzdrževalnino. Tako vmesno obdobje bo trajalo vse do tedaj, ko bo Okolje zgradilo nove priveze. Do tedaj bodo v kanalu lahko ostala tudi večja plovila. Odlok nam tudi omogoča, da ukrepamo proti tistim, ki ne bodo spoštovali pristaniškega reda oziroma dogovora. Če ne bodo plačevali vzdrževalnine, bomo plovilo s pomočjo inšpekcije lahko odpeljali na deponijo.«

 

Okolje bo skrbelo za red, čistočo in med drugim odstranilo vse potopljene barke. Nekatere je že povsem prekrilo blato in pomenijo oviro za plovbo. Računajo, da naj bi do konca leta dobili gradbeno dovoljenje, potem pa bi eno leto potrebovali za dograditev mostovža, katerega so ocenili na približno 1,1 milijona evrov. Okolje je izdelalo že finančni načrt, po katerem bi za izvedbo del najeli kredit, ki bi ga odplačevali predvidoma 10 let iz pristojbin za priveze.

 

Gašpar Gašpar Mišič predlaga, da bi morda del privezov (v bližini starega škvera) namenili samo za lesena plovila, ki bi jim ponudili poceni ali celo brezplačne priveze, saj bi bila to velika turistična atrakcija.

 

Letos še projektna naloga za ureditev ceste ob kanalu

Vzporedno z ureditvijo privezov, ki bi jih radi zgradili leta 2023, je občina Piran naročila projektno nalogo za ureditev ceste vzdolž Jernejevega kanala. V cesto bi morali vgraditi komunalno infrastrukturo (kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in druge vode). Cesto bi morali v določenem delu dvigniti za približno pol metra (ker jo morje večkrat poplavi). Ob njej (in na koncu, pred gostiščem Pri ribiču) bi na več mestih urediti nekaj deset parkirnih mest. Za daljši čas parkiranja pa načrtujejo manjšo garažo na drugem koncu kanala Jernej (v bližini nekdanjega gostišča Žekar). Glede širine ceste bodo odgovore poiskali z zastavljeno projektno nalogo. Možnosti sta dve; da se cesta razširi, ali pa ostane enako široka kot zdaj, na njej se uredi izogibališča, vozni pas pa bi bil namenjen souporabi avtov in koles. Dokumentacijo bi morali izdelati v nekaj mesecih. V občinski upravi nimajo odgovora, kdaj se bodo povsem konkretno lotili nujne prenove ceste ob kanalu. Letos za to v proračunu ni predvidenega denarja.

 

Občinski uradniki so pri ocenjevanju možnosti za ureditev pristanišča Jernejev kanal previdni. Opozarjajo, da bo treba pridobiti vsa soglasja in bo šele tedaj jasno, kako bo mogoče urediti okolju prijazne priveze. Mišič meni, da kanal ni potrebno veliko poglobiti in da je to naloga države. Plovnost kanala je nujno treba zagotoviti že zato, ker je le z njegovo plovnostjo mogoče obnavljati in popravljati severni solinski nasip, ki brani aktivni del solin (Lero) pred poplavami.

V Kopru kar tri garaže in trije novi parki

Bržan: Mesto odpiramo tako, da postopno umikamo pločevino iz mestnega jedra

Medtem, ko je za Piran napredek že to, da se uspe lokalna politika približno dogovoriti o svojih ciljih, pa se Koper razvija veliko hitreje. S polletno zamudo bodo sredi maja (predvidoma za občinski praznik, ki je 15. maja) vendarle odprli veliko podzemno parkirno hišo Belveder s 464 parkirnimi mesti, ki so jo pod Muzejskim trgom začeli graditi maja 2019. Razlog za zamudo je znan – pandemija Covid-19. Parkirno hišo so zasnovali v času drugega mandata župana Borisa Popoviča, vendar so jo zaradi številnih ovir in zapletov lahko začeli graditi šele pred dvema letoma.

 

Najprej so gradnjo ustavila arheološka izkopavanja, potem različni pogledi kulturno- varstvene stroke glede tega, kaj naj se zgodi s približno 200 let staro veliko kamnito vodno cisterno, ki so jo odkrili ob izkopavanjih. Zaradi vseh zapletov je od projekta odstopil investitor Kranjska investicijska družba in je nalogo spet prevzela občina. Tik pred začetkom pa bi gradnjo skoraj ustavili sosedje, ki so se ustrašili zapletenega gradbenega postopka. Župan Aleš Bržan je moral sosede prepričati, naj privolijo v zapleteno gradnjo. Načrt je terjal izkop več kot 12 metrov globoke gradbene jame na površini 4700 kvadratnih metrov trga. Na nekaterih mestih so gradbeno jamo kopali zgolj šest metrov od temeljev najbližjih stanovanjskih blokov. Stanovalci so se bali nepredvidenih okoliščin in poškodb na stavbah. Podjetje CPG Novo Mesto je s pripravljalnimi deli začelo maja 2019, pri izkopu pa res ni šlo gladko, saj so večkrat prekinili kanalizacijske cevi in v jamo so se iztekale odplake.

Loščijo nov mestni biser pred Pokrajinskim muzejem

Ko so uspešno postavili betonske stene, so se skrbi umirile. Projekt je občino stal 6,6 milijona evrov (brez DDV, ki ga občina ne plača). Vendar je občina morala seči v blagajno še dvakrat. Najprej so odločili, da isti izvajalec del na strehi garaže poskrbi še za novi mestni park. Zasnoval ga je arhitekt Igor Marasovič, ki je povedal, da so morali dobro premisliti, kako bodo v teh zahtevnih statičnih razmerah lahko zagotovili dovolj debelo plast prsti, v katero bodo zasadili 50 dreves, pretežno javorje. Gre za posebej izbrana drevesa, ki ne zrastejo višje od sedmih metrov in jim za koreninski sistem zadostuje dober meter prsti.

 

Drevesa bodo morali na poseben način zasidrati, da jih neurja ne prevrnejo. Ta morajo biti dovolj avtohtona in odporna, uspevajo pa le v posebej pripravljeni prsti. Trg bo tlakovan pretežno s sivimi tlakovci iz peščenjaka in obrobljen z belimi bordurami kraškega apnenca. Urbana oprema bo iz brušenega betona in lesenih klopi. V urbanem parku bo veliko vodnih elementov, predvsem okrogla korita kot večje ali manjše fontane, v katerih se bo pretakala, žuborela in šumela voda. Ravnino ploščadi bo prekinil vodomet iz talnih šob. Voda bo poleti hladila mimoidoče, hkrati bo njeno pretakanje ustvarilo novo zvočno kuliso, ki bo preglasila hrup iz bližnjega pristanišča in sosednje ulice. Trg bo po dolgih letih zanemarjenosti postal nov mestni biser med palačo Belgramoni Tacco (koprski Pokrajinski muzej) in razgledom na vedno živahno dogajanje v Luki Koper, morje, marino in koprsko kopališče.

 

Koper vse bolj prijazen do pešcev in rekreativcev

Vodja službe za investicije koprske občinske uprave Petar Ziraldo nam je povedal, da bo ureditev trga občino stala 2,2 milijona evrov.

 

Park bodo uredili do jesenskih mesecev. Garaža je že opravila tehnični pregled in čaka le še na uporabno dovoljenje. Te dni zaključujejo tudi krožišče pred vstopom v garažo, ki ga za 77.000 evrov gradi isti izvajalec del. Dostop do parkirne hiše bo z obeh strani mesta. Izhod pa bo zaradi enosmernega prometa možen le po severni obvoznici, v smeri proti Luki Koper.

Na urejeni ploščadi bodo tudi sanitarije, blagajne in vhodi za pešce v garažo. Župan Aleš Bržan ob tem pravi: »Odprtje parkirne hiše Belveder in čez nekaj mesecev tudi parka na Muzejskem trgu sta del občinskega načrta o postopnem umiku avtomobilov iz mestnega jedra. Zato bodo odprtju garaže v prihodnje sledili podobni ukrepi, s katerimi bomo ljudem vrnili prostor, ki ga zasedajo avtomobili.«

 

Ob odprtju garaže bodo izdali brošuro namenjeno meščanom, kajti občinska uprava se prav te dni dogovarja s krajani, kako izpeljati zapleten postopek preusmerjanja parkirnih navad stanovalcev najbližjega dela mesta in zaposlenih. Občina bi rada postavila potopni stebriček pred vhod v Kidričevo ulico in s tem omogočila vstop in parkiranje v bližnjih ulicah samo stanovalcem. Poleg tega pa bi jim po ugodni ceni ponudila tudi možnost parkiranja v garaži. Cenik še ni povsem določen, po vsej verjetnosti pa bodo stanovalci lahko dobili mesečni abonma po podobni (subvencionirani) ceni, kot znašajo drugi abonmaji v mestu (torej 20 evrov na mesec). V garaži bo za stanovalce predvidenih 250 parkirnih mest, 40 so jih kupili stanovalci Tomosovega bloka, 24 je parkirišč za skupine ljudi s posebnimi potrebami, kakih 150 pa jih bo za ostale. Obiskovalci mesta bodo kot vse kaže lahko prvo uro parkirali brezplačno, vsaka naslednja pa bo stala en evro. Natančen režim parkiranja in cenik v času nastajanja članka nista dokončna.

 

V Kopru bodo jeseni začeli graditi drugo garažno hišo – Sonce (pri Barki), v kateri bo prav tako 464 parkirnih mest. Do tretjega maja je še čas za prijavo gradbenih podjetij, ki bi gradila to parkirno hišo. Pri študentskem domu Villa Domus pa Grafist v kratkem pričakuje gradbeno dovoljenje za parkirno hišo Capris v petih etažah za približno 300 avtov. Naložba je ocenjena na 2,5 milijona evrov, zgraditi jo nameravajo prej kot v letu dni.

 

Koper bo torej poleg treh novih garažnih hiš s 1.250 parkirnimi mesti v kratkem imel tudi tri nove parke. Poleg omenjenega na Muzejskem trgu bodo do poletja uredili del novega Obmorskega urbanega parka pred Žusterno, ki bo imel tudi funkcijo kopališča in se bo raztezal na 2,2 hektarjih površine. Projekt so izdelali ajdovski arhitekti iz biroja ACMA. Tu bo poleg drevja in drugega zelenja tudi nova kopalna površina, nastala po nasutju morja, zalivčki s peskom, postavili bodo velike kamnite bloke za ležanje, sončenje, posedanje. Park (in kopališče) bosta poleti delno že v uporabi, čeprav dela še ne bodo dokončana, saj so ugotovili, da morajo zaradi posedanja nasutja v morju ta teren še nekaj časa utrjevati. Tretji park pa bo nastal pred bazenom Solis na Bonifiki. To bo Park urbanih športov, kjer bo na voljo ulična košarka, skate park in »pump track«.

Boris Šuligoj

Koper premore 4.470 občinskih parkirnih mest, s katerimi upravlja Marjetica Koper. Poleg tega je v starem mestnem jedru izdanih okoli 1000 dovolilnic za stanovalce. V garažah je imela občina doslej le 200 parkirišč (OŠ Koper in Arena Bonifika). Približno 300 je še nedokončanih parkirnih mest v podzemni garaži Solis, 63 jih imajo zaposleni iz državne uprave. Po dograditvi dveh parkirnih hiš bo občina dodala 930 parkirišč v garažah. Podjetje Grafist ima 700 parkirnih mest na območju Levjega gradu in 400 javnih parkirnih mest v garaži Zeleni park 2. Ko bo dograjena parkirna hiša Capris pa jih bo še dodatnih 300.

Deli novico:
Oznake:
Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek