Kaj narediti, če nam nekdo okrni razgled?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Velikokrat se zgodi, da imamo prekrasen pogled iz svoje nepremičnine, vse dokler nam ga nekdo ne zakrije ali zasadi drevesa ali zgradi višjo nepremičnino. Kaj lahko naredimo v tem primeru? Ali so vedute kot pogledi oziroma razgledi sploh zaščitene?

 

Po odgovore smo odšli k sodni izvedenki urbanistične stroke, ki nam je pojasnila, da so vedute zaščitene samo v posameznih primerih. »Veduto na historično mestno jedro Kopra je na primer zaščitil Zavod RS za varstvo kulturne dediščine. V delu občine Piran so vedute zaščitene s prostorskimi akti,« pojasnuje.

 width=

Kaj vse šteje pod veduto?

Po njenih besedah veduta izvorno pomeni pokrajino ali njen del, ki se vidi z določene točke. »Kot veduto običajno razumemo razgled z določene točke ali pogled na določen del naravne, kulturne ali urbane krajine, ki ga občudujemo in smatramo kot neko vrednoto ali zanimivost,« še doda.

 

Zanimalo nas je, ali so vedute urejene s kakšnim zakonom. Po njenih besedah pojem in varovanje vedute v zakonih, ki urejajo prostorsko načrtovanje, ni urejeno. Poudarja pa, da se varuje veduta posameznih enot kulturne dediščine, kar je zakonsko urejeno. Veduta je namreč težko določljiva kategorija, zato bi bilo zakonsko zavarovanje težko. »Zlasti težko je urediti ohranjanje vedute v smislu razgleda s posamezne točke, npr. na morje ali na pokrajino. Težko je opredeliti, kolikšen del razgleda naj bi ostal nedotaknjen.« Meni, da bi bilo smiselno varovati npr. veduto pokrajine, ki se vidi z morja v smislu ohranjanja značilne silhuete pokrajine in tradicionalne poselitve. S takim zavarovanjem bi lahko preprečili pozidave klifov, ki bistveno vplivajo na veduto z morja.

 

Ponekod vedute urejajo v občinskih aktih, kot je tudi v Občini Piran. Eden izmed piranskih občinskih aktov varuje osončenost in veduto. Po njenih besedah pa je tak odlok zelo težko izvajati, saj ohranjenost razgleda predstavlja težko merljivo, subjektivno kategorijo. »Kolikšen del razgleda mora biti ohranjen? V kolikšnem kotu? Iz katerih prostorov?« se sprašuje.

 

In kaj lahko sploh storimo, ko nam nekdo s svojim ravnanjem onemogoči razgled?

Najprej je potrebno poudariti, da razgleda in vedute ne omenja niti stvarnopravni zakonik, ki sicer ščiti premoženjske interese. Ob tem dodaja: »Škoda, povzročena z okrnitvijo razgleda, se lahko sodno ureja na podlagi 3. odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje.«

 

Na tem področju ni prav veliko sodne prakse in tudi sodna izvedenka se s težavami glede ohranjanja vedut oziroma razgledov ne srečuje.

 

Zaključimo torej lahko, da je glede na sodno prakso utemeljeno, da je v urbaniziranih območjih mogoče pričakovati gradnjo, ki nam lahko pokvari razgled. Nekdo, ki mu je gradnja nove stavbe uničila razgled, lahko preveri, ali je nova stavba zgrajena skladno s prostorskim aktom. »Če ni, lahko sproži ustrezne postopke. V obratnem primeru pa v urbaniziranem območju nima veliko možnosti za pritožbo. Drugače je, če gre za gradnjo izven urbaniziranih območij, vendar so te gradnje, sploh tiste dovoljene, v obalnih občinah redke. Vsekakor pa lahko vsak oškodovanec na podlagi 3. odstavka 133. člena OZ sproži sodni postopek, v katerem lahko dokazuje, da mu je nastala škoda, ki presega običajne meje,« še dodaja.

 width=

Pri okrnjenem razgledu zaradi visokih rastlin pa so še vedno najboljša rešitev dobri sosedski odnosi in strpnost med nami. Največ lahko ljudje naredimo sami, se pogovorimo s sosedom in skušamo predstaviti našo težavo. V upanju, da je tudi sosed razumen človek, da bo razumel našo težavo in jo po svojih najboljših močeh skušal odpraviti.

 

Sodišča niso nikoli dobra rešitev, sosedje bomo ostali sosedje tudi v prihodnje, zato skušajmo premisliti, kaj bi lahko naredili, da bi bili naši odnosi s sosedi dobri in prijateljski. Poglejmo, če je morda naša živa meja nepotrebno visoka, ali je morda naše drevo že previsoko zraslo in moti sosedov pogled ali celo osončenje. Nič nas ne stane, če smo prijazni, saj sodni mlini dolgo meljejo in zaradi tega lahko tudi zbolimo. Saj veste, kaj pravi stara ljudska modrost: Lepa beseda lepo mesto najde.

 

Petra Mežnarc