Vnesite za iskanje

Slovenija ima malo morja, pa vendar se veliko skriva v njem. Od rimskih ostankov, pomolov, rimske vile do ladijskih razbitin, min in letalskih bomb.

Ladja Maona

O ladijskih razbitinah smo se pogovarjali s potapljačem Danijelom Germekom, ki nas je popeljal v globine slovenskega morja. Po njegovem mnenju so najbolj zanimive razbitine okrog Pirana. »Potapljači ogromno obiskujejo ladjo Maono, na to ladjo je veliko tudi turističnih potopov, saj gre za enostaven potop na 20 metrih, ki je primeren za začetnike«, pripoveduje Germek. Razbitina je na sredi poti med Piranom in Savudrijo. Maona je bila ladja brez lastnega pogona, ki je prevažala razsuti tovor, vlekla pa jo je druga ladja. Potopila jo je nevihta.

 

Ladja Kec

Bolj izkušeni potapljači se po njegovih besedah radi potapljajo na vojaški ladji iz druge svetovne vojne, ki se imenuje Kec. »Ladja je bila potopljena konec leta 1944, ker se je v nočni plovbi zaletela. Luči takrat niso imeli prižganih«, je razložil Germek. Gre za veliko ladjo, dolgo okrog 50 metrov, ki je prava potapljaška destinacija. Ladja se je med potapljanjem obrnila in z zunanje strani viden trup ladje. Kot je pojasnil Germek je potop izjemno zanimiv, ker jelevi bok ladje dostopen in izkušeni potapljači lahko vstopijo v notranjot ladje, natančneje v skladišče. Potop pa ni zanimiv samo zaradi tega, ampak je ladja bogata tudi z življenjem. »Opazimo lahko jate rib, včasih celo jastoge«, pripoveduje Germek. Po njegovih besedah vidljivost ni najboljša zaradi mulja, prav tako je prisoten močan tok, zato gre za zahtevnejši potop. Zanimivo je tudi to, da ta potopljena ladja že leta spušča nafto, saj so te barke imele tudi do 4 tone goriva.

 

Italijanski torpedni čoln

Malo višje od Izole, na rtu Ronek, se na plovni poti nahaja italijanski torpedni čoln, iz prve svetovne vojne. Potopil se je leta 1915, ko se mu je sprožila lastna mina. Potapljač in fotograf Danijel pove: »V 70-tih letih so ga minirali, da so ga malo razstavili, da ne bi predstavljal ovire na plovni poti za Koper. Zanimivo je, da sta ostala dva parna kotla, motor in en kup lesa in je ogromno rib, veliko življenja. Zelo barvit potop.«

 

Potopljeni hidroplan pri Bernardinu

Pri Bernardinu je pod vodo hidroplan, ki je bil potopljen po drugi svetovni vojni. Bil je privezan na bojo in se je med nevihto potopil. Nahaja se na 15 metrih pod gladino in je po besedah Danijela lep potop predvsem v zimskem času, ko ni plankotna ter ko ni mulja. Takrat je vidljivost dobra. Gre za manjšo razbitino, saj ni ostalo veliko od letala, potop je primeren za potapljaške navdušence, saj ni zahteven.

Pot do Trsta je bil izredno prometna

Večina neraziskanih stvari v našem morju je lesenih, najbolj znana je ladja Milka, potopljena 1869, barka je bila trojambornica. Kot nam je še povedal Danijel, je veliko potopljenih brigantinov. Veliko je potoljenih bark okrog Savudrije, saj naj bi tam potekala slavna bitka pri Savudriji, ko so Benetke premagale Genovo in zavladale Sredozemlju.

 

Zanimalo nas je, koliko je še našega morja neraziskanega. Kot nam je povedal, še vedno obstaja možnost, da se najdejo ladijske razbitine, saj je bila pot do Trsta izredno prometna. Veliko je tudi min in letalskih bomb v našem morju. »S prihodom Američanov, ki so hoteli vedeti, kaj vse je v morju, koliko letalskih bomb in min je še ostalo, se je naše dno tudi zmapiralo. Ugotovili so, kaj je pod sedimentom, tako je nastala arheološka karta, ki je dostopna ne eheritage in tam lahko vidite kaj je v vodi, z okvirnimi opisi«, nam pojasni Germek.

 

Izpostavil je, da je veliko min okrog Savudrije, povečini so vse označene. Ko so Američani skenirali dno, so se dejansko našle vse mine. Minerji so vse označili, na vsaki mini je plastificiran listek, kar pomeni, da se ve zanjo. Označene so tudi letalske bombe.

 

Danijel je prepričan, da v našem morju ni več skrivnosti kar se min tiče. Razbitine se še mogoče najdejo, je pa potrebno dno sesati. To pomeni, da mora biti tam ekipa več dni, posesati morajo sediment, da pridejo do neznanih odkritij.

Ladja, ki je prevažala konje

Nadalje razlaga: »Imamo ostanek tovornih ladij Liberty, ki so vozile pomoč v Trst, in so po nesreči naleteli na mino. Ena je Palmer, nad Izolo, vozila je konje in na dnu je mogoče videti en kup kosti in čevljev«. Po njegovih besedah gre za zanimiv potop, ker ko se je ladja potopila, je naredila brazdo v globino 28 metrov, ostalo dno je na 25 metrih. Veliko je tudi steklenic ameriškega piva.

 

Potopljena Gilda

Pri Savudriji se najraje potaplja na Gildi, ta je bila iz 1.svetovne vojne. Gre za avstrijsko ladjo, ki je prišla na mino in ji je utrgalo premec. Premec je 50 metrov bolj proti jugu, na 25 metrih. »Tam je ogromno življenja, veliko različnih barv, ponavadi potop za Gildo priporočam pozimi ali ko je morje mirno, zaradi vidljivosti. Letos sva s kolegom potapljačem povezala z vrvjo premec in trup, ker ogromno potapljačev sploh ne ve, kje je premec.

Amfor skoraj ni več

Danijel nam pove, da amfor skoraj ni več v našem morju: »Vse je že izropano. Znano je, da cela amfora doseže ceno 1000 – 1200 evrov«. Takšne stvari obsoja, vendar pa je dejstvo, da je veliko izropanega iz potopljenih bark.

 

Ladijske razbitine so raj za živali in rastline

Kot pripoveduje Danijel, je veliko potopljenih ladij pravi raj za rastline in živali. Po raznolikosti življenja je še posebej znana ladja Virginia. »Ladja Virginia je še posebej znana po raznolikosti življenja, da nas potapljače prav fascinira. Še posebej zato, ker je ladja sredi ničesar, tik ob meji z Italijo, dobesedno v puščavi in potem takšno pisano življenje. Skoraj bolj zanimivo gledat to pestrost življenja, kot pa razbitine«, priznava Danijel.

 

Med potapljači je zelo priljubljen greben v Fiesi. Veliko je pisanega podvodnega življenja, veliko je morskih konjičkov, hobotnic, sip, lignjev…

 

 

Podvodni Triglav

 

Zanimiv potop je tudi do podvodnega Triglav, ki se nahaja 350 metrov od piranske obale in označuje najglobljo točko slovenskega morja, 38 metrov. Gre za betonsko piramido iz slovenske osamosvojitvene vojne, ki so jo v spomin na osamosvojitveno vojno potopili leta 2000.

 

Parnik Rex

Kot je povedal Danijel od najbolj opevane potopljene ladje Rex ni ostalo skoraj nič. Rex, v tistem času največji italijanski potniški parnik, se je potopil leta 1944, ko je ga zadelo 123 raket. Ladja je gorela 4 dni, potem se je potopila. Leta 1950 so pričeli razbitino rezati, do leta 1958 so razrezane dele prodali za odpadno železo. Iz ladje so bili pobrani vsi preostali vredni predmeti, kot so ladijski pribor, ležalniki, obešalniki in ostalo.

 

Petra Mežnarc

Deli novico:
Oznake: