S »sončnim vitaminom« v boj proti zimskim virusom
Prehranski dodatki v zadnjih letih uživajo veliko pozornosti. Še posebej je v zimskem obdobju in v obdobju koronavirus izpostavljen D vitamin, ki naj bi ga zaužili več kot po navadi. Sicer ga v večini dobimo tako, da se izpostavljamo soncu, vendar to, še posebej v zimskih mesecih, ni dovolj. Več kot 40 odstotkov živečih v Evropi in Severni Ameriki trpi za pomanjkanjem vitamina D. Pri starejših ljudeh je to še večji problem, saj se večino časa zadržujejo v zaprtih prostorih. Njihova koža pa ne proizvaja vitamina D tako učinkovito kot pri mladih ljudeh.
V maščobi topen D vitamin je ključnega pomena za pravilen razvoj, rast in ohranjanje zdravja od rojstva do smrti. D vitamin je odgovoren za vzdrževanje nivoja kalcija v krvi v točno določeni koncentraciji. Le ta omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic. Eden izmed najpomembnejših D vitaminov je vitamin D3. D vitamin nastaja v koži pod vplivom UVB sončnih žarkov. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa.
Vitamin D ima pomemben vpliv na imunski sistem. Res je. Danes je znan pomen D vitamina tudi pri številnih drugih bolezni. Vitamin D ima pomemben vpliv na imunski sistem. Zadostne količine D vitamina so najboljša zaščita pred razvojem gripe. Nekateri znanstveniki poudarjajo, da nas D vitamin v zadostni koncentraciji ščiti pred gripo enako kot cepivo. Dovolj D vitamina zmanjšuje razvoj avtoimunih bolezni kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa I in revmatoidni artritis.
Vitamin D lahko dobim samo s sončenjem. Ni res. V našem zmerno toplem pasu nastaja dovolj D vitamina le od marca do oktobra. Če imate v tem obdobju izpostavljene soncu roke in obraz med enajsto uro dopoldne in četrto uro popoldne 3x na teden po 15 minut, bo nastalo dovolj D vitamina. Jeseni in pozimi biosinteza vitamina D v koži ni dovolj učinkovita, zato je potreben zadosten vnos s hrano. Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze človeško telo dnevno potrebuje 20 μg vitamina D. Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora: ribje olje, ribe, jajca, maslo in živila obogatena z D vitaminom. Poleg tega bi morali za zadostitev dnevnih potreb telesa po vitaminu D spiti ali pojesti toliko hrane, obogatene s tem vitaminom, da je to v praksi nemogoče. Veliko bolj zanesljivo je zato dodajanje naravnega vitamina D3, v obliki prehranskega dopolnila, ki ne vsebuje nobenih sintetičnih sestavin.
Vitamin D vpliva na potek okužbe s koronavirusom. Res je. V bolnišnici v Cordobi so izvedli raziskavo, v kateri so nekatere bolnike ob sprejemu začeli zdraviti z visokimi odmerki vitamina D. Ti bolniki so virus praviloma lažje preboleli in niso potrebovali intenzivne nege. V raziskavo je bilo sicer vključeno majhno število bolnikov, ampak je raziskava podala dobro podlago za uspešen boj proti novemu virusu.
Ljudje s čezmerno telesno težo težje pridobivajo vitamin D. Res je. Vitamina D je še dodatno manj pri ljudeh s čezmerno telesno težo, saj se ta v maščobah topen vitamin ujame v maščobne celice in se ne sprosti v telo, ki ga potrebuje za pravilno delovanje. S povečevanjem indeksa telesne mase (ITM) se znižuje raven vitamina D v krvi. Britanski znanstveniki so tako ugotovili, da se za vsakih deset odstotkov povečanja I TM za štiri odstotke zmanjša koncentracija vitamina D v krvi.
Najpogostejši simptomi pomanjkanja vitamina D:
- Pridobivanje teže
- Zmanjševanje kostne mase in zlomi
- Izčrpanost in splošna utrujenost 4. Mišični krči in šibkost
- Bolečine v kosteh in sklepih
- Težave s sladkorjem v krvi
- Slab imunski sistem (dovzetnost za okužbe) 8. Znižane vrednosti kalcija
- Nihanja razpoloženja in razdražljivost
- Depresija
Manca Hribovšek
