Vnesite za iskanje

Vdih… Izdih…

 

Od novih spoznanj, ki jih je uvedel danski ekstremist Wim Hof, je vedno več govora o pozitivnih učinkih dihanja, ampak ne kakršnegakoli, če poenostavim; nadzorovanega dihanja z diafragmo.

 

Pravzaprav se podobno dihanje uporablja že zelo dolgo v jogi. Nadzorovanemu pravilnemu dihanju se pripisuje cela vrsta koristnih učinkov, in sicer: jačanje imunskega sistema, izboljšanje sposobnosti koncentracije, boljše umsko počutje, povečanje volje in energije, izboljšanje spanca, blaženje posledic stresa in depresije, obvladovanje nekaterih simptomov fibromialgije, zmanjšanje vnetnih stanj v telesu…

 

S temi metodami je Wim Hof presegel okvirje znanosti in pokazal, česa je njegovo telo sposobno zdržati zaradi obvladovanja dihanja. Gre za situacije, ko naj bi telo omagalo, pa njegovo ni. Dolgo časa je bil na izredno nizkih temperaturah, ne da bi zmrznil, manj višinske bolezni je doživljal pri vzponu na najvišje svetovne vrhove, in podobno.

 

Znanost se že nekaj časa trudi dokazati vpliv dihanja na celo vrsto stanj organizma, pa vendar so si rezultati raziskav nasprotujoči, veliko jih je bilo z napako v izboru metod, tako da so še potrebne dodatne raziskave na tem področju. Medtem lahko le trdimo, da takšne tehnike dihanja ne škodijo in se po njih bolje počutimo, ostalo pa morda ugotovite sami. Dihanje z diafragmo naj bi uravnavalo in uravnotežilo živčni sistem, podpiralo telesno, duševno in čustveno zdravje ter dobro počutje.

 

Spretnosti za pravilno dihanje, ki jih je potrebno razviti, so:

 

  1. Dihanje skozi nos in ne skozi usta

 

  1. Osredotočenost na vdih in izdih, kar pomaga narediti globlji in enakomernejši dih

 

  1. Dihanje z diafragmo in ne prsno, kar pri vdihu povzroči, da diafragma pritiska navzdol, zaradi česar se trebuh razširi in ko izdihnete, se diafragma sprosti in trebuh pade.

 

Ko to poskusimo, se opazujmo in ocenimo kakovost našega dihanja, predvsem pa, ali je dovolj globoko in ali dihamo z diafragmo, ali je dihanje gladko in tekoče, ali sta vdih in izdih približno enako dolga, ali je dihanje neprekinjeno in ali je tiho.

 

V kolikor med vdihom in izdihom dih za trenutek zadržujete, je to znak globlje napetosti na nivoju živčnega sistema, kar sčasoma obremenjuje srce. S sprostitvijo na prehodnih točkah dihalnega cikla lahko to vrzel postopoma premostimo. Ko živčni sistem postane

neuravnotežen, se dihanje spremeni, postane plitvo, napeto in sunkovito. To spremembo um nato zabeleži in začne ustvarjati notranjo stisko, ki ohranja slabo dihanje, kar v še večji meri spodbuja stanje stiske. Na ta način se začne in okrepi notranji cikel. Stres nato zaživi svoje življenje, ki vztraja tudi po razrešitvi prvotnega stresorja. Učenje pravilnega dihanja z zavedanjem, je učinkovit način za prekinitev tega kroga. Aktivacija simpatičnega živčnega sistema je znana tudi kot odziv na stres. Ta del živčnega sistema prevzame, ko dih, ki ga sproži stresor, postane hiter in plitek ter se premika predvsem v zgornjem delu prsnega koša. Čeprav je to stanje koristno v trenutkih, ko moramo ukrepati hitro, ali kadar smo v nevarnosti, preveč časa, krepi stres in lahko odpre vrata kroničnim boleznim ter dolgotrajnim duševnim in čustvenim neravnovesjem.

 

Parasimpatični živčni sistem podpira počitek, sprostitev in regeneracijo, kar ugodno vpliva na veliko procesov v organizmu. Ta odziv deloma sproži globoko preponsko dihanje. Tako simpatični kot parasimpatični odzivi imajo svoj namen. Konec koncev iščemo ravnovesje in določeno stopnjo obvladovanja živčnega sistema. V kolikor bi poskusili, ni potrebno, da dihalnim vajam namenite veliko časa. Začnite s 5 minutami, a če vam je to predolgo, z 2 , toda vaje ponovite večkrat dnevno.

 

Za posvet, nasvete ali učenje pravilnega dihanja, se lahko obrnete tudi na name.

 

Sabrina Simonovich,

prof. športne vzgoje, trenerka fitnesa, učiteljica joge, učiteljica in trenerka alpskega smučanja, prehranska svetovalka

www.sabrinafit.eu

Deli novico:
Oznake: