Vnesite za iskanje

V času, ko je več ali manj prepovedano in zaprto skoraj vse, kar je pred letom dni predstavljalo del našega vsakdana, v nas ustvarjalo stres in prijetnosti, je morda čas, da se spomnimo raznih poživil, ki v nas vzpostavljajo iluzijo normalnosti.

 

Med njimi prednjači alkohol, saj se njegovi prodaji ne odrekajo niti najbolj represivni režimi. Nasprotno, lahko bi dejali, da prodajo alkohola celo vzpodbujajo. Moj lokalni dobavitelj v Washingtonu je iz Gruzije (država z veliko tradicijo proizvodnje vina) in se pritožuje, češ, da prodaja pada, toda njegova trgovina ni nikoli zaprta, izbor vin pa precej dober.

 

Toda kaj se, v času koronavirusa dogaja npr. s konopljo, ki si v Ameriki utira pot na tržišče? V Denverju, v zvezni državi Kolorado, je lokalna oblast legalizirala konopljo ne samo za medicinsko, temveč tudi za rekreativno uporabo, zaradi česar sta proizvodnja in distribucija pod strogim nadzorom.

 

In kako je v Washingtonu, ki nima statusa zvezne države, a na svojem teritoriju gosti zvezno oblast, ki mu gleda naravnost v krožnik? Ker je Amerika federalna država, zaradi česar, med drugim, nima urejenega zdravstvenega sistema, šepa tudi legalizacija konoplje.

 

Ker zvezna zakonodaja uporabo prepoveduje, mora v državah, kjer je droga dovoljena, poslovanje potekati v gotovini. To je namreč edini način, da denarja ne zapleni zvezna oblast. Kot vemo, pa je hipokrizija umetnost, zato vsi posli z drogami v Washingtonu potekajo pod sramno tančico.

 

Pred leti, ko so v Koloradu že imeli samopostrežbe izdelkov iz konoplje, so jih v Washingtonu lahko prodajali zgolj za vikende in pod krinko drugih dejavnosti. Majhni lokalni proizvajalci so svoje doma izdelane kolačke, cvetove, prah in olje med vikendi prodajali za zaprtimi vrati najetih praznih stanovanj, ki so jih razglasili za družabne klube. Po plačilu simbolne članarine si lahko vstopil v natrpan, do stropa zakajen prostor, nekakšen bolšji trg, kjer so ostareli hipiji ponosno trdili, da je njihov izdelek najboljši. Teh, pravzaprav prijetnih družabnih prostorov zdaj ni več.

 

Po zakonskem predlogu številka 71, je zdaj konoplja na področju Washingtona več ali manj legalizirana. Več ali manj zato, ker je distribucija zdaj v drugih rokah, proizvodnja pa na pol industrializirana, kot v Koloradu. Prodajalci mojega kvartirja, so imeli svojo trgovino “Smoke” nasproti policijske postaje. V trgovino se je vstopalo na hitro, na voljo je bilo približno 20 proizvodov, transakcija pa je potekala ob hrupni hip hop glasbi. Neprimerno za kramljanje.

 

V trgovini si bil le toliko časa, da si povedal kaj hočeš, plačal z gotovino, prodajalec je stopil do okenca z neprebojnim steklom, ven se je iztegnila roka, vzela denar in vrnila lično vrečko žele bombonov s konopljo. Včasih so ti v vrečko dali tudi pipico za kajenje, a le zato, ker je bil to izgovor, da si jo kupil, zraven pa so ti podarili kar si plačal, oziroma za kar si daroval. Podobno kot Vatikan ne zaračunava svojih uslug, pričakuje pa dobrodelni prispevek, ki se ga ne da obdavčiti. Le da od Vatikana nisi zadet.

 

Andrej Mrevlje

Deli novico:
Oznake: