Vnesite za iskanje

Stric iz Amerike

 

Če je še kaj ostalo od socializma, je ideja, da zasebno premoženje ne more biti neomejeno, da ne bi smelo presegati takoimenove družbene lastnine.

 

Ne, ne gre za uravnilovko, temveč za omejitev kopičenja kapitala, zaradi česar se v družbi ustvarjajo nepremostljive socialne razlike, vzpostavljajo razmerja, v katerih en odstotek prebivalcev upravlja z večino celotnega bogatstva družbe.

 

Gre za vprašanje, kako je mogoče, da posameznik, J.Paul Getty na primer, ustvari največjo umetniško zbirko na svetu in ji zgradi muzej, ki s Santa Monice nad Los Angelesom meče senco celo na newyorški Metropolitan Museum.

 

Getty muzej je pijanost, overdose distanciranja od realnega sveta, neke vrste meskalin, in ekstrakt človeške kreativnosti, posut na nekaj hektarih tega Olimpa človeštva. Getty je največji muzej umetnosti, zgrajen z multi milijardnim profitom naftne industrije. A kljub temu se zdi čudež, da je Getty, ki ni bil kralj ne cesar, za sabo pustil tako veliko kulturno bogatstvo. Nič proti Gettyju torej,le zavest, da niti največje sodobne evropske družbe ne zmorejo podobnega projekta.

 

Se kdo spomni, koliko “galame” so delali Francozi, ko so odprli svoj Beaubourg, ki je v primerjavi z Gettyjem lokalna galerija? Kje so torej meje?

 

Pred nekaj leti, ko sem se preselil v Washington, ki je, v primerjavi z New Yorkom, mesto z veliko manjšo ponudbo, sem začel preračunavati mojo odvisnost od imperija Jeffa Bezosa. Večino svojih knjig kupim pri njegovem podjetju Amazon, gledam filme na njegovi platformi Video Prime. Živila kupujem v Whole Foods, veriga prehrambenih trgovin, ki si jo je Bezos stlačil v svoj žep leta 2017; naročen sem na digitalno izdajo Washington Posta, ki ga je Bezos kupil leta 2014. Vsota denarja, s katero polnim Bezosove žepe in čas, ki ga porabim za nakupovanje in uporabo njegovega blaga, sta neizračunljiva in prepletena z vsakdanom mojega življenja. Moja odvisnost od Bezosa raste eksponentno in paralelno z njegovim bogatstvom.

 

Pred enim letom je nekdo izračunal, da Bezos lahko na dan porabi 18 milijonov dolarjev, ne da bi se dotaknil glavnice svojega premoženja. To je bilo pred Kovidom, med katerim je Bezos svoje premoženje povečal še za 40 milijard dolarjev.

 

S 177 milijardami dolarjev je Bezos najbogatejši človek na svetu. Ker ni vedel, kaj bi z denarjem, se je začel ukvarjati z vesoljem. Ne glede na to, kako vrednotimo dejanja posameznih multimilijarderjev (nihče ne more oporekati Muskove revolucije električnih avtomobilov), pa vseeno ostaja vprašanje; pred 30 leti je Jugoslavija razpadla tudi zaradi dolga, ki je takrat znašal 20 milijard dolarjev. To, kar mi ne gre v glavo je, da so danes na svetu Bezosi, Muski, Gatesi in Zuckerbergi, ki bi lahko kupili deset, osem, šest ali pet Jugoslavij.

 

Andfrej Mrevlje

Deli novico:
Oznake: