Vnesite za iskanje

Je bila tema pogovornega večera, ki ga konec avgusta tradicionalno pripravimo skupaj s Primorskim poletnim festivalom. Pred Gledališčem Koper smo se pogovarjali z Niko Kovač iz Inštituta 8.marec, ki smo jo vsi spoznali kot nosilko pobude za referendum o pitni vodi, Ljudmilo Novak evropsko poslanko in morebitno kandidatko za predsednico države, Andražem Zorkom solastnikom agencije Valicon, ki že 20 let meri in raziskuje navade in razpoloženje med Slovenci in Borisom Šuligojem novinarjem.

Na koncu pogovora so vsi spregovorili o svojih načrtih za prihodnost.

 

Nika Kovač: Absolutno se ne jaz ne moji sodelavci na Inštitutu 8.marec ne želimo spustiti v strankarsko politiko. To nas zares absolutno ne zanima. Mislim, da lahko močne civilno družbene ustanove, kot je naša, mnogo naredimo in vplivamo na boljše življenje nas vseh.

 

Boris Šuligoj: Danes smo se veliko pogovarjali o pomenu družbenih medijev in tradicionalnih

medijev. Čeprav vem, da so pri komunikaciji pomembni, sem sam odločen, da recimo ne bom uporabljal twitterja in povem vam lahko, da bom v prihodnosti enako časa, kot ga porabim za nastanek časopisnega članka, uporabil tudi za svoje sicer redke zapise na FB profilu.

 

Ljudmila Novak: Odločitve ali bom nastopila kot kandidatkinja na predsedniških volitvah zares še nisem sprejela. Odločitev je težka in resna in tako se do nje tudi obnašam. Res je tudi, da je me mnogo ljudi prepričuje, da naj kandidiram, a tistih, ki si tega absolutno ne želijo je tudi veliko. Odkar je to tema, sem doživela že zares veliko popolnih diskvalifikacij in popolnih neresnic, ki so jih nekateri zapisali na moj račun. V vsakem primeru pa upam, da se bodo za kandidaturo odločili ljudje, ki jim je mnogo do razvoja naše države in ne tisti, ki si bodo samo želeli pet minut medijske pozornosti.

 

Andraž Zorko: Sodeč po dvajsetih letih raziskav javnega mnenja, moram zaključiti, da bo boj za to, da bi ljudje začeli zaupati drug drugemu, da bi recimo tradicionalni mediji ponovno postali kredibilni, izjemno dolg. Raziskovalci javnega mnenja ne znamo napovedovati prihodnosti. Mislim, da bi bilo velikega pomena, če vsi skupaj majhnim, a aktivnim skupinam posameznikov (na primer anticepilcev) ne bi več dajali toliko pozornosti, kot jim jo posvečamo danes. Tako nekatere skupine pridobijo na svojem vplivu, ki si ga realno ne zaslužijo.

Deli novico:
Oznake: