Vnesite za iskanje

V Kortah, natančneje od tam, kjer se odpira prečudovit pogled na Sečoveljske soline, je zasajena trta, na hribu pa je domačija in vinska klet Korenika Robi in Dorjano.

Kot nam je povedal Dorjano Korenika, sta z bratom pričela pred 25 leti zasajati nove površine in tako graditi prihodnost njunih družin. Ko je stara domačija postala premajhna, sta zgradila novo domačijo, kjer skupaj bivajo tri generacije. Še posebej je Robi ponosen na nonota, ki je »glavni krivec«, da sta brata vzljubila zemljo in trto.

 

Vinogradi se nahajajo na 12 hektarih, na katerih je približno 40 tisoč trt. Prevladujejo tri glavne sorte: malvazija, refošk in muškat. »Pridelujemo pet belih sort in pet rdečih. Od belih je to malvazija, chardonnay, sivi pinot, rumeni muškat in sauvignon, od rdečih pa refošk, merlot, cabernet sauvignon, modri pinot in shiraz«, je pojasnil Robi. Kot je še dodal, iz Kleti Korenika prihajajo tri linije vin: sveža vina, ki zorijo v cisternah, zrela vina, ki zorijo v lesenih sodih, in vina iz sušenega grozdja – sladki muškat in sladka malvazija. Bele sorte sicer zorijo v akacijevih sodih, ki imajo mehkejše tanine. Za rdeče sorte so tradicionalni hrastovi sodi z zahtevnejšimi tanini. Bariki pa so namenjeni vzgoji, šolanju in zorenju vina do polnega okusa in brata vanje prelijeta samo najboljše, kar dajo trte. Po njegovih besedah je kakovost vina zelo odvisna od lege vinograda ter od same trte. »Vino je kot otrok, ves čas ga moraš spremljati, nadzorovati in vzgajati, pa še ti lahko uide na stranpoti, zato je odgovornost kletarja zelo velika«, nam zaupa Dorjano. Trenutno se zelo dobro prodaja malvazija, po njegovem mnenju je malvazija postala zelo prepoznavna in ljudje jo radi pijejo. »Pred leti je bil pa bolj popularen refošk, tako se s časom spreminja sorta vina, ki je najbolj prodajana«, dodaja.

Letos je pridelek malenkost manjši zaradi pozebe, vendar so še vedno zadovoljni, saj je vino zelo kvalitetno. Ni pa vsega vzela pozeba, veliko grozdja so pojedle tudi divje svinje. »Divje svinje točno vedo, katere sorte so zrele in seveda pričnejo pri tistih sortah, ki najprej dozorijo«, še pojasnjuje. Vinogradi so sicer zagrajeni, vendar divjih svinj to ne ustavi.

Prostor, v katerem smo se pogovarjali, je poln raznih priznanj in medalj. Dorjano pove, da se redno udeležujejo tekmovanj ocenjevanja vin in so zelo prepoznavni. Posebej je ponosen na to, da so z malvazijo dobili šampinona v Gornji Radgoni, letnik 2016, »saj je resnično nekaj posebnega zmagati v Radgoni z belim vinom iz Primorske«. Tudi letos so dobili tri zlate medalje in eno srebrno iz Gornje Radgone. Sicer pa so tudi večkratni zmagovalci z nazivom šampiona na festivalu malvazij.

Z bratom sta se že v samem začetku odločila za integrirano pridelavo. To pomeni manj posegov v naravni sistem, manj gnojenja in spodbujanja rasti trte in manjšo uporabo zaščitnih sredstev. Prepričana sta namreč, da manj kemije pomeni več narave. »Trta je tako kot oljka in smokva praktično neuničljiva, prilagojena okolju in navajena uspevati s svojim lastnim sistemom preživetja in otpimalne rodnosti«, pojasni Dorjano.

V bližni kmetije so vinogradi, kjer lahko obiskovalci dojamejo kompleksnost zgodbe o vinu, ki ga okušajo v degustacijskem kotičku. Ob kmetiji so zasajene tudi oljke, žižole, nešplje, smokve in agrumi. Pri delu pa seveda pomagajo prav vsi člani družine.

 

Petra Mežnarc

Deli novico:
Oznake:
Prejšnji prispevek