Trenutna oblast pušča večino nujnih nalog svetnikom in županu v naslednjem mandatu. Tako kaže inventura rezultatov upravljanja občine poldrugo leto pred koncem mandata.
Čeprav so vse piranske politične stranke in liste na občinskih volitvah leta 2018 obljubljale bistveno hitrejši razvoj občine in uresničitev številnih nalog, ki jih prej že desetletja niso izpeljali, so se lepe obljube in napovedi v dobršni meri razblinile. Namesto političnega preobrata, razvoja in izboljšav, je javno in gospodarsko življenje v občini zašlo v labirint konfliktov in sporov, prerekanj in obtoževanj. Za nameček je piransko občino s pandemijo doletela gospodarska katastrofa, kakršne ni doživela niti osamosvojitvenega leta 1991. Tedaj so poleg turizma v občini delovali še dokaj vplivne družbe: Splošna plovba Portorož, Droga Portorož in trgovsko podjetje Degro. Po vseh letih je ostal občini le turizem, ki je že drugo leto zapored na kolenih, odnosi v občinskem svetu in županovem kabinetu pa še nikoli ne tako problematični in ljudje še nikoli tako sprti in neenotni.
Župan Đenio Zadković je veliko stavil na svojo pobudo o Evropski prestolnici kulture (EPK) v Istri, vendar naloge niso izpeljali najbolje, tudi zaradi precej različnih pogledov kulturnikov na to, kakšne naj bodo vsebine, poudarki in sporočilo takšne kulturne akcije. Nekateri so do zadnjega sodelovali s figami v žepu. Iz županovega kabineta sporočajo, da bodo večino zastavljenih ciljev skušali vseeno izpeljati, da bodo kolikor mogoče uresničevali program skupne kulturne strategije štirih istrskih občin. Načrtovanih investicij bo manj zaradi neuspeha s kandidaturo EPK. Povsem se je ustavil načrt vzpostavitve glasbenega centra (vozlišča, so rekli) v pretežno prazni palači Trevisini (last zavarovalniške skupine Generali). Nekaj več pozornosti bodo namenili ureditvi parka skulptur Forme Vive na Seči, predvsem pa naj bi že takoj po prvem maju začeli obnavljati skladišče soli Grando, za kar je (skupaj z DDV) v občinskem proračunu predvidenih 750.000 evrov. Tako bi obe, nekoč solinarski stavbi, postopoma prevzeli vlogo regijskega kulturnega centra, saj so v Monfortu že minule dni odprli del prestižne razstave največjih monumentalnih del Safeta Zeca iz ciklov Exodus in Objemi.
Jernejev kanal
Čeprav so v piranski občini v dveh letih vendarle prišli do gradbenega dovoljenja za ureditev ribiškega pristanišča na ustju kanala Jernej, pa je projekt po vsem zavlačevanju ponovno obstal, ker je država za ta projekt namenjen denar jeseni lani preusmerila v izolsko občino, kjer so prehiteli Piran z gradbenim dovoljenjem in bodo z evropskim denarjem tako prej prenovili svoj del ribiškega pristanišča. V piranski občini so nam odgovorili, da bodo v nekaj mesecih zvedeli, če bodo lahko kmalu prišli do novega vira nepovratnih sredstev. Sicer pa bo ribiško pristanišče v Seči moralo počakati na boljše čase.
Nekoliko več upanja je za približno 250 nedovoljeno privezanih čolnov v Jernejevem kanalu, saj naj bi aprila piranski svetniki še v drugem branju sprejeli odlok, s katerim bi omogočili Okolju Piran ureditev in upravljanje 280 privezov za čolne, dolge največ šest metrov. Načrt predvideva gradnjo 1.266 metrov dolgega in približno tri metre širokega lesenega mostovža, ob katerega bi privezali manjša plovila. Mostovž bi bil hkrati namenjen sprehajalcem. Naložba bi (brez poglabljanja kanala) znašala približno 1,1 milijona evrov. Z deli bi radi začeli še letos, dokončali pa bi jih leta 2023. Okolje bi za uresničitev naloge najelo bančni kredit, ki bi ga poplačevali z izkupičkom od priveznin. Prednost pravice do priveza bi imeli lastniki čolnov, ki v občini prebivajo dalj časa. Vzporedno s tem pa bo skušala občina v ločenem postopku urediti cesto ob kanalu do gostišča Pri ribiču, tako da bi zgradili del infrastrukture in poskrbeli za protipoplavno varnost ceste.
Parkirišča
Glede novih garažnih hiš se letos ne bo zgodilo veliko. Še največji premik je ta, da je občina v letošnjem proračunu namenila 50.000 evrov za pripravo dokumentacije za garažno hišo pod piranskim stadionom. Direktor Okolja Piran Gašpar Gašpar Mišič nam je povedal, da imajo načelno podporo krajevne skupnosti in da bodo pravo razpravo o tej garažni hiši lahko začeli čez približno dva meseca (še pred poletjem), ko naj bi dobili prvi del projektne dokumentacije. Glavnina razprave bo namenjena vsebini posega, saj na tem mestu ne bi gradili zgolj večjega števila parkirnih mest, ampak tudi nekatere druge za mesto in prebivalce nujne prostore, na primer delavnice in depoje, studio za glasbenike, prostore za rekreacijo in podobno. Pomembnejše je vprašanje, kam z odkopanim materialom. Idejni projekt bo ponudil več alternativnih možnosti in po razpravi se bodo lahko odločili, kakšen problem bi bil odkopani material za takšno gradnjo. Odločitev o tej garaži bi morala pasti letos. Podobno velik problem je garaža v Portorožu. Čeprav so pred nekaj leti (v času župana Petra Bossmana) sprejeli kar dva OPPN za dve različni garaži (Valeta, približno 500 parkirnih mest in 63 stanovanj, in Kaštel, približno 450 parkirnih mest in veliko poslovnih prostorov), pa različni zapleti vplivajo na to, da teh projektov še niso začeli uresničevati. Za Valeto je menda kriva občinska uprava, ki zahteva, da investitorji zgradijo brezplačna parkirišča za občino. Pri Kaštelu pa je prišlo do sodnega spora med občino in rusko investitorko glede uporabe parkirišč in namembnosti prostorov v stavbi, kar lahko pomeni še leta urejanja razmerij.
Kopališča
Čeprav bi morala občina čim prej poskrbeti za ureditev vsaj štirih občinskih kopališč, ji bo letos delno uspelo le pri portoroški plaži pod hotelom Metropol. Tu se je Okolje že lotilo obnove pomolov, aprila pa bodo začeli z urejanjem nadvse zanemarjenega kopnega dela te plaže, vendar zgolj med Taverno in Metropolovim bazenom. Ali bo 200.000 evrov, ki jih je za to plažo letos rezerviralo Okolje (150.000 iz občinskega proračuna), dovolj, bodo še videli. Direktor Okolja je povedal, da si s tem denarjem seveda ne bodo mogli privoščiti razkošja in bodo lahko uredili le najnujnejše. Od lani imajo tudi gradbeno dovoljenje (z vsemi naravovarstevnimi soglasji) za ureditev obalnega pasu v Fiesi, vendar se teh del letos še ne bodo lotili. Delno zato, ker je občina za ureditev obale v Fiesi predvidela 350.000 evrov šele v naslednjem letu, delno zato, ker Civilna iniciativa Piran nasprotuje zastavljenim posegom. Bodo pa v Fiesi jeseni uredili še drugi del ceste in pločnika – od ovinka, kjer so cesto lani končali, do hotela Barbara. Turizmu je občina za blaženje posledic pandemije letos namenila 200.000 evrov. Sicer pa so na vprašanje, kako bodo še pomagali turizmu navedli, da bodo za delovanje Turističnega združenja Portorož namenili običajnih 40 odstotkov turistične takse (predvidoma 960.000 evrov), a to je model, ki ga v občini uporabljajo že vsaj 30 let.
Vrtec Lucija in stanovanja
Med večjimi projekti letos napovedujejo položitev temeljnega kamna za novi vrtec Lucija, ob njem pa garažno hišo za 200 avtov. Tudi v Luciji so parkirišča že dolga leta problem, saj so urbanisti v minulih desetletjih pri načrtovanju stanovanj enostavno pozabili nanje. Letos je počilo, ko je Okolje na več mestih postavilo parkomate in uvedlo abonmaje. Brezplačnih parkirnih mest skoraj ni več. Parkirni režim in cenik bodo v kratkem še dopolnjevali, saj novi parkirni režim v nekaterih delih naselja zahteva previsoke parkirnine.
V občini že dolga leta niso gradili novih stanovanj. Okolje Piran ima za stanovanjski blok na Košti v Sečovljah že več let pravnomočno dovoljenje, toda krajani zahtevajo prej cesto, saj je skozi Sečovlje do Košte nevarno ozka. Okolje je v zemljišče in dokumentacijo investiralo 550.000 evrov, ki jih ne more unovčiti in ima zato finančne težave. Že več let si prizadeva graditi stanovanja in poslovne prostore v svoji bivši poslovni stavbi, vendar doslej občina ni sprejela OPPN, ki bi to omogočil. Šele letos so na ponovno prošnjo prejeli odgovor, naj pripravijo gradivo za predstavitev za občinski svet. Upajo, da se bo potem na Fornačah nekaj premaknilo. OPPN samo za bivšo poslovno stavbo Okolja seveda ne zadošča. V neposredni bližini so opuščeni prostori in atelje studia Vibe filma. Direktor Vibe Vojko Stopar je še lani jeseni trdil, da bi Viba občini Piran prenesla prostore brezplačno, vendar se v občini še niso ogreli za takšno izredno ponudbo. Tam bi lahko uredili prostore za marsikateri občinski projekt. Potrebujejo zgolj dobre ideje in nekoga, ki bi znal pridobiti kapital. Prostori nekdanjega filmskega studia že četrt stoletja propadajo. Zmeda pri urejanju prostora Ustavno sodišče je pred dobrim mesecem razveljavilo tri prostorske načrte, ki jih je ob koncu mandata na silo in na hitro sprejela uprava pod vodstvom župana Petra Bossmana oziroma piranske stranke SD. Zdaj so v piranski občini v zagati, saj bodo morali za vse tri OPPN v nove postopke in prostorske načrte bolj ali manj temeljito spremeniti. Lastniki nekaterih parcel pa so napovedali odškodninske tožbe, saj so nekateri od občine dobili zagotovila, da bodo te parcele zazidljive. Po 17 letih še zmeraj niso. Zato bi takšna razveljavitev dokumentov občino verjetno še drago stala. V Izoli so zaradi podobne prostorske tožbe pred dvema letoma morali plačati 1,9 milijona evrov podjetju R Mercuri. Dobre poteze, ki jih je uspelo uresničiti županu Zadkoviću so predvsem prenovljeni Zdravstveni dom Lucija, ureditev ceste v Fieso (ki je bila kakih 25 let nedokončana), utrditev klifa in stavbe župnišča Piran. Te dni občina pričakuje tudi popravljen projekt za prenovo tlaka Adamičeve ulice pred piransko cerkvijo. Tega popravljajo sramotno dolgo, od jeseni 2019. A zdaj napovedujejo, da bi z deli lahko zaključili maja letos. Županu Đeniu Zadkoviću je uspelo doseči, da je prišlo do imenovanj novega vodstva Obalnih galerij (Mara Ambrožič) in Turističnega združenja Portorož (Aleksander Valentin). Čaka ga še težja naloga – kadrovska in vsebinska rešitev za Avditorij. Če upoštevamo, da je za prenovo lucijskega zdravstvenega doma v največji meri zaslužen prejšnji župan, potem rezultati novega župana in svetnikov niso ravno izstopajoči, še manj taki, da bi komurkoli v Piranu lahko priznali boljše delo od prejšnjega vodstva.
Boris Šuligoj
