Vnesite za iskanje

Popovič: »Ustavno sodišče bo še enkrat dovolilo referendum, župan ravna nedemokratično, ker ne dovoli referenduma.« – Podžupan Janez Starman: »Popovič je v sporu sam s sabo: v njegovem mandatu so izglasovali dva nasprotujoča si prostorska načrta.«

 

Bitka za ali proti referendumu in domnevno bodočemu velikemu koprskemu osrednjem parku na območju nekdanjega nesojenega poslovno-stanovanjskega središča Toncitya je postala ena večjih skrbi mestne uprave Koper. V njej igra glavno vlogo nekdanji koprski župan Boris Popovič, ki je svojemu nasledniku Alešu Bržanu vsilil svojo novo (v bistvu predvolilno) kampanjo, s pomočjo katere se namerava čez dve leti znova zavihteti na županski stolček v Kopru. S pobudo o referendumu za park pa spet deli koprsko javnost.

 

Koprski svetniki so pooblastili koprskega župana Aleša Bržana, da ustavnemu sodišču še enkrat poda pobudo za preverbo upravičenosti referenduma o domnevno nezakonitem odloku o prostorskem načrtu Centralni park Koper, ki ga je koprski mestni svet sprejel septembra 2018, le nekaj mesecev pred iztekom županskega mandata Borisa Popoviča. Pred enim mesecem je ustavno sodišče iz postopkovnih razlogov že zavrglo odločanje o smiselnosti referenduma, ki ga zahteva Boris Popovič, saj je menilo, da mora pobudnik referenduma najprej zbrati dovolj glasov, da pobuda za referendum uradno postane zahteva in šele potem lahko občina ugovarja zahtevi za referendum.

 

Boris Popovič in njegovi somišljeniki bi bili morali zbrati 2124 podpisov pod zahtevo, zbrali so jih 2545 in zdaj bi moral župan določiti dan izvedbe referenduma. Toda župan in večina svetnikov (16 jih je glasovalo za, le pet jih je bilo proti preverjanju smiselnosti izvedbe referenduma) se je odločila, da bodo raje še enkrat vprašali ustavno sodišče, naj preveri, ali je referendum o spornem prostorskem odloku sploh smiseln. Ustavno-pravna presoja v dveh drugih primerih v državi je namreč že pokazala, da bi bil lahko Popovičev prostorski načrt sporen, saj se je tedaj občinska uprava sklicevala, da je ureditev parka v javnem interesu, tega javnega interesa pa ni na noben način utemeljila (dokazala). Ureditev parka na zasebnih površinah je lahko sporna tudi iz drugih razlogov, saj je jasno, da zasebniki ne bi kar tako pristali na urejanje parka in bi zelo verjetno zahtevali odkup zemljišč ter povrnitev visoke škode, ki bi jim s tem nastala.

 

Najprej je bil Toncity

Bitka za park ima vsaj 27 let dolgo zgodovino. V začetku devetdesetih se je v Kopru (in Portorožu) pojavil avstralski poslovnež slovenskega rodu Jose K. Zrim, ki je obljubil prenovo starega hotela Palace in gradnjo velikega poslovnega središča pred Luko Koper. Tedanji župan Kopra Aurelio Juri mu je leta 1994 omogočil nakup skoraj treh hektarjev velikega zemljišča, nedaleč od koprske sodne palače, za približno 1,8 milijona nemških mark (60 mark po kvadratnem metru). Načrti avstralskega poslovneža so kasneje padli v vodo. Ni uspel prenoviti hotela Palace, na območju Toncityja pa so izkopali večjo gradbeno jamo, ki jo je napolnila voda, potem je podjetje Toncity Pacifik Investicije propadlo.

 

Gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov je na tem območju že od leta 1991 omogočal koprski PUP. Leta 2007 je to s posebnim odlokom potrdil tudi mestni svet v času župana Popoviča. Konec istega leta je direktor Toncity Pacifik Investicij Andrej Grahor, zemljišče za 9,36 milijona evrov (320 evrov na kvadratni meter) prodal podjetju MM Investicije v lasti Milana Mandarića, tedaj velikega (celo družinskega) prijatelja Borisa Popoviča. Poleti 2009 je Mandarić (sprva ga je pravno zastopala družba Čeferin, kasneje Franci Matoz) prejel gradbeno dovoljenje upravne enote Koper, ki je dovoljevalo pozidavo vseh 30.000 kvadratnih metrov zemljišča. Pod zemljo bi bile tri etaže garaže (1786 parkirišč), nad zemljo pa približno 600 stanovanj in 75 poslovnih prostorov. Projekte je izdelal koprski arhitekt Marko Apollonio.

 

Načrt se je zapletel zaradi dveh »nevšečnosti«: sprva zaradi sporov v podjetju Toncity, ki so peljali sodni postopek zoper Andreja Grahorja in prodajo zemljišča. Toda večji problem je nastal v sporu med Milanom Mandarićem in županom Borisom Popovičem. Občinska oblast je po pomladi 2016 začela na različne načine ovirati Mandarićeve načrte v Kopru. Vse do jeseni 2018, ko je mestni svet namembnost zazidljivega stavbnega zemljišča spremenil v parkovne, z možnostjo gradnje tudi več kot 300 metrov visoke stolpnice.

 

Celotno zemljišče meri 5,4 hektarja. En del (približno 2,5 hektarja) je v lasti nepremičninske družbe PRO-REM (NLB), polovica Mandarićevega zemljišča (14.500 metrov) pa je prešla v last ELTA telekomunikacije, ki jo zastopa poslovnež Aco Kabanica.

 

Aleš Bržan želi razčistiti koprski gordijski vozel

Koprski župan Aleš Bržan je zahtevo za preveritev ustavnosti referenduma takole pojasnil: » Vsi spori, ki so nastali zaradi zemljišča, so posledica odločitev bivšega župana, ki je najprej dovolil in spodbujal močno pozidavo tega prostora, potem pa šel v drugo skrajnost. Že ob kandidaturi za župana sem napovedal, da bomo razčistili ta spor. Naši občini za stalne prebivalce primanjkuje približno 800 stanovanj, z uveljavitvijo centralnega parka bi izgubili možnost za gradnjo dela stanovanj. Občina bi s parkom izgubila približno 10 milijonov evrov komunalnega prispevka, poleg tega bi morala občina zemljišča odkupiti, če bi tam res hotela imeti park, kar pomeni dodatnih več kot 10 milijonov evrov. Naša občina si takega stroška in izgub ne more privoščiti. Prav tako ne verjamem, da lahko kdorkoli prisili zasebnike, da svoja zazidljiva zemljišča spremenijo v javni park.

Zato smo novembra razveljavili Popovičev prostorski načrt Centralni park Koper, vendar je objavo akta ustavila sedanja zahteva za referendum. Hkrati smo z lastniki zemljišč sklenili sporazum, po katerem bi zemljišče pozidali v bistveno manjši meri, kot jim je dopuščalo že aktivirano gradbeno dovoljenje (začeli so graditi temelje). Dogovorili smo se, da bi namesto 75-odstotne pozidanosti zemljišč slednje smeli pozidati zgolj 55-odstotno, da bi bilo 40 odstotkov zelenih površin, da bi morala biti nad garažno hišo 1,2 metra debela plast prsti in bi površino nad garažno hišo ozelenili. Bloki pa bi smeli biti le 19 metrov visoki, to je pet metrov (skoraj dve etaži) manj, kot jih je dovoljevalo prejšnje gradbeno dovoljenje,« je povedal Bržan.

 

Aleš Bržan pričakuje odločitev ustavnega sodišča v približno 15 do 30 dneh. »Želimo si, da bi sodišče presodilo, ali je prostorski načrt Centralni park zakonit in ali je referendum smiseln. Potem bomo v občini pač to spoštovali in referendum izpeljali. V primeru, da je akt zakonit, bo izvedba referenduma smiselna. Če bo tudi večina udeleženih volivcev na referendumu (a najmanj ena petina, torej približno 8400) prepričanih, da je treba na zasebnih zemljiščih urediti park (z vsemi možnimi posledicami, ki sledijo), bo občina to sprejela. Ne verjamem pa, da bodo lastniki zadovoljni s tako razlago in da ne bodo sprožili odškodninskih tožb,« je ocenil župan Bržan.

 

Aco Kabanica, ki je od Milana Mandarića lani kupil polovico zemljišča (za približno 250 do 300 evrov na kvadratni meter) je seveda napovedal odškodninske zahtevke, vendar o njih ne želi govoriti pred odločitvijo ustavnega sodišča.

 

Popovič: »Bržan zavaja, ovira demokracijo in dela za kapital«

Boris Popovič je vodstvu koprske občine očital, da zavaja javnost in da ne dela v prid občanov. Potrdil je, da je občinska uprava v času njegovega mandata omogočila Milanu Mandariću pozidavo zemljišča med koprskim sodiščem in koprsko Supernovo. Toda Mandarić je dobil gradbeno dovoljenje v letu 2009, ko je nastopila velika svetovna finančna in nepremičninska kriza, ko ni bilo mogoče prodati nobenega stanovanja in ne dobiti bančnih kreditov. Mandarić je tedaj prosil občino za odlog plačila komunalnega prispevka in za pripravo drugačnih projektov.

»Zato smo v občinskem proračunu namenili 850. 000 evrov za iskanje boljših idejnih, arhitekturnih projektov. Že tedaj smo prišli do zamisli, da bi na tem območju raje uredili park in visoko vertikalo (Boris Popovič je predvidel vsaj 200 do 300 metrov visoko stolpnico, op.p.). Prav v tej visoki stolpnici, ki bi jo gradili po sistemu javno- zasebnega partnerstva, pa bi lastnikom zemljišč ponudili poslovne prostore ali pa druga zemljišča v zameno za lastništvo parcel, ki bi postale park. Resnica je torej, da smo drugačen projekt začeli snovati skupaj z Mandarićem, poslovno in osebno sva se razšla šele spomladi 2016,« je povedal Popovič.

 

In zakaj so potem šele septembra 2018 sprejeli nov prostorski načrt, ki je povsem onemogočil gradnjo objektov po gradbenem dovoljenju, ko je nepremičninski trg povsem oživel? »Ker smo potrebovali toliko let, da smo pripravili vse papirje in soglasja za tak prostorski načrt,« je odgovoril Boris Popovič, ki odločno nasprotuje koprskemu županu in mestnim svetnikom, ker so sprejeli še en sklep o ustavni presoji smiselnosti referenduma. »Preprečevanje referenduma je povsem nedemokratično. Župan zastopa interese kapitala in ne javnih interesov in poneumlja ljudi, kar ga vodi v brezupen položaj. Mi si referenduma ne želimo. Župan lahko pusti odlok o parku, če njemu predstavlja problem, saj ga bo nov župan že znal uresničiti,« je povedal Popovič.

 

Starman: »Popovič se prepira sam s seboj.«

Podžupan in odvetnik Janez Starman pa Popoviču odgovarja: »Zakon predvideva (kot eno od faz razpisa referenduma), da lahko občinski svet preveri, ali je referendumsko vprašanje ustavno dopustno ali ne. Danes smo začeli postopek razpisa referenduma. Nič nismo odložili. Ustavno sodišče bo imelo 15 dni časa za odločitev absolutno prednostno o tej pobudi. To smo morali narediti, sicer te zahteve ne bi več mogli dati.

 

Občinska uprava želi odpraviti tveganje, ki ga je povzročil odlok iz leta 2018. Ta je pripeljal v zelo nezavidljiv položaj lastnike, občino, občane, grozijo potencialni odškodninski zahtevki zasebnih lastnikov, ki imajo pravnomočno in veljavno gradbeno dovoljenje. To tveganje želi občinska uprava odpraviti, ker ne čakamo samo na odločitev ustavnega sodišča, pač pa smo sklenili tudi sporazum z investitorji in prilagodili gradnjo sedanjim potrebam občanov. Gospod Popovič se krega sam s seboj. Prepira se s svojim odlokom iz leta 2007 in s svojim odlokom iz 2018. Sedanje občinsko vodstvo rešuje zagato, ki jo je povzročil Popovič. Namesto, da bi nam zaploskal, povzroča zmedo« je povedal Janez Starman.

 

Boris Šuligoj

Foto: www.slovenia.info

Deli novico:
Oznake: