Vnesite za iskanje

»Morje ni zgolj vir življenja, zibelka pomorstva in modri obraz našega planeta, temveč je tudi prizorišče mnogoterih sporov, za katere ni krivo morje, ampak ljudje. Tudi to je še en zaskrbljujoč dokaz, da modrina Zemlje žal ne odraža modrosti njenih človeških prebivalcev.« Tako poetično se nam je uvodoma izrazil prof. dr. Marko Pavliha, predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in dolgoletni gostujoči profesor ter guverner na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti. Pogovarjali smo se o reševanju mirnodobnih pravnih zapletov, ki so povezani z morjem, ladjami in pomorstvom.

Do kakšnih sporov, povezanih s plovbo, najpogosteje prihaja in kako se rešujejo?

Pomorski spori se v pestri mednarodni praksi pojavljajo domala na vseh področjih, ki jih ureja naš pomorski zakonik, denimo pomorske pogodbe (npr. gradnja in izkoriščanje ladij, pomorska agencija, zavarovanje), plovbne nezgode (trčenje ladij, skupne havarije, reševanje na morju), stvarne pravice na ladjah (lastnina, hipoteke in pomorski privilegiji), izvršba in zavarovanje na ladjah ter varnost plovbe. Stranke se običajno dogovorijo za pristojnost tuje arbitraže ali sodišča in uporabo angleškega prava. Pri nas spadajo spori, za katere velja plovbno pravo, med gospodarske spore. Te po posebnem pravdnem postopku na podlagi izključne stvarne in krajevne pristojnosti obravnava Okrožno sodišče v Kopru, na drugi in tretji instanci pa tudi koprsko višje sodišče in izjemoma vrhovno sodišče. Kazniva dejanja in prekrški  ne sodijo v zasebno pravo in jih običajno ne presojamo v okviru klasičnega pomorskega prava.

 

Ali je v našem morju veliko sporov? Se spomnite kakšnega primera, morda  iz tujine?

Sporov ni prav veliko, če pa že so, se običajno rešujejo v tujini. Naj anekdotično omenim svojo prvo službo pri Splošni plovbi v Portorožu, ko sem se moral kot pripravnik v pravni službi večino časa ukvarjati z reševanjem disciplinskih spisov, torej s pomorskim delovnim pravom. Od mene se je pričakovalo, da bom s pravnimi obrazložitvami pomagal pri odpuščanju pomorščakov, ki naj bi na ladjah huje kršili svoje delovne obveznosti. Nekoč sem malce provokativno vprašal tedanjega generalnega direktorja, kdo bo vozil naše ladje, če bomo odslovili vse mornarje, kar ga zagotovo ni  navdušilo. Ko pa sem se čez približno pet let zaposlil v montrealski odvetniški pisarni, sem imel opravka s tipičnimi pomorskimi spori, še posebej z zahtevki zaradi poškodovanega ali uničenega tovora, za katere je zavarovalnica pošiljatelju ali prejemniku plačala zavarovalnino, potem pa je prek naše pisarne vložila tožbo zoper ladjarja. Prav tako se živo spomnim odmevne stavke kanadske obalne straže, zaradi katere so številne ladje obtičale v zaledeneli reki Sv. Lovrenca in utrpele ogromno škodo in še bi lahko našteval zanimive primere, ki jih ne zmanjka.

 

Kako se rešujejo zadeve, ko pride do onesnaženja morja? Kdo nosi odgovornost za onesnaženje morja z nafto? Ali sedanji predpisi zagotavljajo zadostno pravno varstvo problema onesnaževanja morja z nafto ali je po vašem mnenju potrebno sprejeti še nekoliko strožje predpise?

Vaše vprašanje terja odgovor, s katerim bi lahko zapolnila vse strani tega časopisa. Na kratko, tovrstne zadeve praviloma rešujejo pristojna sodišča, za onesnaženje morja z nafto pa največkrat odgovarja lastnik ladje. Katastrofalne nesreče tankerjev Torrey Canyon, Amoco Cadiz, Exxon Valdez, Erika in Prestige so vplivale na poostritev mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, tako da ni več težava v preblagih ali pomanjkljivih predpisih, marveč v njihovem nedoslednem izvajanju. Zato so ključne znanstveno-pedagoške ustanove, kot je naša fakulteta, ki z izobraževanjem in vzgojo bodočih pomorščakov zmanjšujejo verjetnost človeških napak. Znanje in veščine so skupaj z izkušnjami najboljša preventiva.

 

Kako se rešujejo spori meje na morju?

Mednarodno pomorsko pravo v sodobni teoriji delimo na pomorsko pravo (diritto della navigazione, maritime law) in pravo morja (diritto del mare, law of the sea), pri čemer slednje vključuje tudi morsko mejno problematiko. Ker so subjekti prava morja večinoma države, se z njihovimi spori ukvarjajo Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, stalne in ad hoc arbitraže.

Kako ste zadovoljni z razsodbo arbitraže, ki je določila mejo med Slovenijo in Hrvaško? Vemo, da je hrvaška država ne upošteva. Kaj lahko naredi Slovenija?

Arbitražna razsodba je za moj okus dober in dokaj izviren kompromis, nad katerim sicer nobena od obeh vpletenih držav ne more biti navdušena, a tudi pretirano razočarana ne, kar kaže na njeno solidnost. Žal jo naša soseda ne priznava, čeprav je pravnomočna in del mednarodnega prava, zato nam po izgubljeni tožbi pred Sodiščem Evropske unije ne preostane nič drugega, kot da se s Hrvaško še naprej pogovarjamo, pogajamo in poskušamo postopoma uresničiti vsaj bistvene elemente te odločbe.

 

Petra Mežnarc

Foto: Miran Juršič

Deli novico:
Oznake: