Vnesite za iskanje

Dan se je pričel povsem normalno, kot ponavadi. Le da sem se tokrat odpeljala do portoroškega letališča, kjer me že čakal Benjamin Ličer – Benđo, legenda portoroškega letališča ter izjemen pilot, ki me vzel s sabo na kontrolni let po slovenski obali. Pridružil se nama je tudi pilot Claudio Del Giusto.

Portoroški letalski center je namreč že od leta 1980 vključen v sistem zaščite in reševanja Ministrstva za obrambo, za kar si je še posebej prizadeval pilot Benđo. Sam je bil pobudnik tega, da so pričeli z opazovanjem iz zraka glede pojavov požarov, onesnaženja na morju ter drugega reševanja. Do osamosvojitve so bili edini letalski center, ki so izvajali to dejavnost. Kasneje pa so pričeli to izvajati tudi v šestih ostalih aeroklubih, tako da nekako pokrili teritorij Slovenije, kjer je največja požarna ogroženost. Vključili so letališče Bovec, Ajdovščina, Postojna, Divača in Zagorje ob Savi. »Naš letalski center je imel največjo zadožitev v obsegu teritorija, ker izvajamo nadzor tudi nad obalnim morjem«, je pojasnil Benđo ter dodal: »Zelo pomembno je, da se ta nadzor nad morjem izvaja, saj smo v vsem tem času odkrili ogromno onesnaženj, bodisi z naftnimi derivati, s smetmi…«.  Kadar na kontrolnem letu opazijo onesnaženje na morju, javijo Centru za obveščanje v Kopru, oni pa potem preverijo za kakšno onesnaženje gre in organizirajo čiščenje morja. »Kadar gre za resno onesnaženje z naftnimi derivati, se aktivira civilna zaščita, ki je usposobljena in opremljena, da lahko naftni madež zajezi in potem ga počasi pripeljejo čim bližje obali, kjer ga s posebej prirejenim čolnom poberejo z morja«, sta razložila pilota Benđo in Claudio.

Tudi mi smo na našem letu opazili onesnaženje morja in sicer v prekrasnem Mesečevem zalivu. Pilot Benđo je javil onesnaženje Centru za obveščanje, Claudio pa je tudi poslikal. Kasneje smo izvedeli, da je onesnaženje prišlo zaradi pranja ene barke. Kot sta mi povedala, sta v tem času odkrila veliko onesnaženj na morju ter tudi požarov. Odkrili so kar 350 požarov, med drugim tudi dva največja požara, ki sta bila na Črnem Kalu in na kraškem robu. »Takrat sva midva z našim letalom javljala pilotom helikopterja, iz katere strani naj odvržejo vodo, da je bil efekt največji«, pripoveduje Benđo. Ob tem izpostavi veliko željo njihovega obalnega centra: »Mi v obalnem letalskem centru se trudimo že veliko let, da bi dobili vsaj eno letalo za gašenje požarov, to je letalo tip Dromader, ki lahko napolni do 2500 litrov vode. To letalo smo imeli na letališču, ko je bil Dan odprtih vrat portoroškega letališča in takrat je bila demonstracija gašenja oziroma odmetavanja vode za potrebe gašenja požarov.« Da je potreba po tem letalu velika, so pokazali že veliki požari, zato ves trud vlagajo v to, da bi dejansko do nabave tega letala prišlo. Vemo, da sta Slovenska obala in Kras požarno zelo ogrožena, zelo bi bilo letalo zelo na mestu. Prepričani so, da bi za letalo morali prispevati tudi na Slovenskih železnicah, saj je bilo veliko požarov ravno zaradi pregretih zavor vlaka. Na srečo so veliko požarov pravočasno odkrili, da se niso imeli časa razviti v kaj večjega. Pilota Benđo in Claudio sta prepričana, da bi takšno letalo pomenilo veliko nadgradnjo te dejavnosti. »S tem namenom, da bi se to letalo nabavilo in bilo redno vključeno v te dejavnosti, je bila že odmerjena ena parcela, na tem letališču, ki naj bi bila prenešena na civilno zaščito občine Piran za potrebe obalnega letalskega centra Portorož, za vzpostavitev hangarja in razvoja nadgradnje sistema zaščite in reševanje. To letalo bi bilo potem tudi parkirano v tem hangarju«, je pojasnil Benđo. »To je zelo aktualna tema, ker po statistiki, ki jo vodimo, je vedno več požarov. Vedno več je sušnih obdobjih, in zato tudi več požarov«, pojasnjujeta Benđo in Claudio. In zakaj so predlagali nabavo ravno takega letala? »To pa zato, ker to letalo ne bi bilo namenjeno samo za gašenje požarov. Gre namreč za letalo, ki se sicer uporablja tudi za poljedelstvo, za tretiranje kmetijskih površin. Na spodnjih straneh ima nameščene brizgalke. S to opremo se lahko v primeru onesnaženja morja z naftnimi derivati doda določene aditive, da se potem ti naftni derivati združijo v grude, kar je potem dosti lažje očistiti z morja. Vemo, da se nafta precej raztegne na vodi in jo je težko počistiti, ker pinavadi zajema veliko površino. Glede nadzora samega obalnega morja, pa je pomembno to, da lahko to izvajamo tudi s tem letalom. Seveda bi se veliko prihranilo tudi na času, saj bi takoj, ko bi opazili požar, lahko pričeli z gašenjem in se požar ne bi tako razširil« še pojasnita. Pojasnila sta še, da je to letalo veliko bolj primerno za gašenje, kot helikopter, saj se lahko spusti nižje in je hitrejše.

Benđo je v tem času, odkar izvaja nadzore za potrebe zaščite in reševanja, rešil sedem ljudi. Med njimi dva brodolomca, ki ju je pravočasno odkril, potem ko jima je veter polomil jamborje ter potrgal jadra. Rešil je tri surferje, ki jih je odneslo daleč vstran od obale. Na rešena življenja je še posebej ponosen, saj so ljudje izjemno hvaležni in še danes, ko se z nekaterimi srečujejo, mu rečejo: »Benđo, hvala, ker si mi rešil življenje.« Benđo si želi, da bi bili še bolj uspešni pri reševanju in pri odkrivanju požarov in onesneženj. Želijo si, da bi na tem prostoru naredilli en center za usposabljanje gasilcev, v primerih, ko se požare gasi z letali. Takrat so namreč posebni pogoji in morajo gasilci počakati, da naprej letala zadušijo glavni del in šele potem gredo oni naprej. »Pomembno je, da se pravi čas poleti in da v času, ko je objavljena velika požarna ogroženost, naš obalni letalski center pooblastijo, da smo koordonatorji z ostalimi šestimi aeroklubi, kdaj bo kateri klub poletel in opravil kontrolni polet za potrebe pravočasnega odkrivanja požarov«, razlaga Benđo.

 

Takrat, ko je objavljena velika požarna ogroženost letijo vsak dan, pravzaprav so dva emseca nazaj leteli kar štirikrat na dan in odkrili veliko požarov. V tem trenutku sicer ni objavljena velika požarna ogroženost, a to še ne pomeni, da do požara ne more priti. Mi na našem kontrolnem letu sicer nismo zaznali nobenega požara. Kaj je cilj tega izvidovanja? »Cilj je, da mi lahko posredujemo točno lokacijo požara in lahko informiramo center za obveščanje, katera je najkrajša pot do lokacije”.

 

Na koncu je Benđo še izpostavil, da je škoda, ki ga naredijo požari, še posebej ta veliki, izjemna. Letalo tipa Dromader bi predstavljal zgolj zanemarljiv strošek v primerjavi s tem, koliko škode so pri nas že naredili veliki požari. »In ker smo na območju, kjer je velika verjetnost požarov, bi nam to letalo pomenilo izjemno veliko«, sta prepričana Benđo in Claudio.

Petra Mežnarc

Deli novico:
Oznake: