Vnesite za iskanje

Stanje na obalnih cestah je najbolj kaotično ob koncih tedna in med poletno sezono

Stanje na področju prometa na slovenski obali ni dobro, saj je po besedah dekanje Fakultete za pomorstvo in promet, prof. dr. Elen Twrdy, prometni sistem na obali podvržen prometnim konicam ob koncih tedna, kar je problematično zlasti v poletnih mesecih.

»Največji celoletni problem pa je slab javni potniški promet, ki nas prisili v rabo osebnih avtomobilov. To ni le problem iskanja parkirnega prostora, ampak je težava veliko širša, saj veliko število osebnih avtomobilov predstavlja ekološko obremenitev okolja«, je povedala.

Mitja Palčič, komandir Postaje prometne policije Koper, je pojasnil, da njihova policijska postaja pokriva avtocestni križ od Unca do Kopra in do Sežane, vse vzporedne ceste, kamor spada regionalna cesta Planina – Koper, ki je tudi glavna cesta za motoriste, ki hodijo iz notranjosti na obalo in cesta med Postojno in Jelšanami ter zelo obremenjena cesta v času turistične sezone ter tovornjaki med Kozino in Starodom. Izpostavil je, da je slednja najbolj obremenjena v mesecu avgustu, saj po njej potujejo italijanski turisti, ki dopustujejo na Hrvaškem. Sicer pa je najbolj obremenjena avtocesta med Uncem proti Kopru in potem cesta Koper – Dragonja (Šmarska cesta), nekoliko manj je proti Portorožu in Sečovljam.

»Mi pokrivamo vse ceste na tem območju, kar se tiče prometnih nesreč in prometne varnosti. Za časa turistične sezone je tudi vreme boljše in takrat delamo tako, da so poleg rednih dveh patrulj, ki sta 24 ur na dan, od petka do nedelje, po trije policisti na motorjih. Na ta način skušamo samo s prisotnostjo preprečevati kakšne hujše prekrške in pa tudi za urejanje prometa, tudi po križiščih če je potrebno in za obravnavo prometnih nesreč, ki jih je v poletnem času več«, je povedal komandir Palčič.

Največ prometnih nesreč je v poletni sezoni, vendar pa po njegovih besedah, niso tako hude posledice, ponavadi je zgolj zverižena pločevina. Palčič: »Krožišča niso dobra rešitev, ker ne požirajo takšne gostote prometa« Kot nam je povedala dekanja, je trenutno narejenih kar nekaj novih krožišč, ki po njenem mnenju najverjetneje ne bodo rešila problematike. »Tako velikega pretoka ne morejo rešiti samo krožišča, potrebno bi bilo izgraditi novo cestno infrastruktura z večjo kapaciteto. Gost promet z zastoji se začne tam, kjer se dvopasovnica konča in se promet zato zaustavi. Nova cestna infrastruktura bo te probleme rešila, žal pa ne vemo kdaj«, je
izpostavila.

Da krožišča niso dobra rešitev, meni tudi komandir iz koprske prometne policije. »Krožišča niso dobra rešitev, ker ne požirajo takšne gostote prometa. Kadar promet stoji, krožišča nič ne pomagajo. Policist, ki spremlja prometno situacijo in vidi kje je problem, gre in usmerja promet, v klasičnih križiščih promet steče dosti hitreje. Ko gre za klasično križišče, ga lahko obvladuje en policist, kadar pa je na krožišču, recimo krožišče na Šmarski cesti, tam morajo biti trije policisti in to je težava«, je
objasnil komandir. Izpostavil je tudi, da težavo predstavljajo gradbena dela, »že v tem trenutku na našem avotcestnem križu potekajo tri večja, kar še dodatno povzroča zastoje«.

Voznikom predlaga, da preden se odpravijo na daljšo pot v poletni sezoni, preverijo prometno situacijo in spremljajo prometne informacije. Prav tako je priporočljivo potovati čez noč ali pozno popoldne, saj takrat ni zastojev. Najhuje je seveda v petek popoldne ali soboto dopoldne.

V letošnjem letu tri prometne nesreče s smrtnim izidom

Po besedah komadirja s koprske prometne policije, so letos obravnavali tri prometne nezgode s smrtnim izidom. “Sicer pa imamo 98 prometnih nesreč v prvih štirih mesecih, 3 smrtne, 9 s hudo telesno poškodbo, 23 z lažjo telesno poškodbo, 64 z materialno škodo,” je pojasnil Palčič. Veliko težavo jim povzočajo enosledna vozila, petindvajsetke, saj vozijo po pločnikih, kolesarskih stezah, izsiljujejo, so pogosto brez luči in velikokrat predelana.

Pri prometnih nesrečah so najpogostejši vzroki: hitrost, alkohol, stran vožnje (vožnja izven smernega vozišča), izsiljevanje prednosti, varnostna razdalja. Po podatkih policije se je večina prometnih nesreč zgodila na cestah, na križiščih je bilo 11 primerov, v krožiščih 6, v predoru 3 in na prehodu za pešče 2.

Črne točke, ki jih je komadir Palčič izpostavil, so:

Unec – Senožeče – avtocesta – zaradi gostote prometa, pozimi tudi zaradi vremena, zaradi mešanja celinskega in mediteranskega podnebja, vsako leto je tam kakšna nesreča s smrtnim izidom.

Bertoki – Bivje – regionalna cesta – vsako leto kakšna smrtna žrtev. Gre za slabo osvetljeno državno cesto brez pločnika. V začetku maja je bil tam povožen pešec, ki je hodil po sredini ceste. Na tej cesti je veliko tovornjakov, saj se s tem izognejo cestninjenju.

Liplje – Planina – Postojna – regionalna cesta – ta del predvsem zaradi motoristov

Divača – Koper – regionalna cesta – tudi tukaj je skoraj vsako leto kakšna smrtna žrtev, predvsem zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. Policisti vedo, da se hodijo motoristi na to cesto snemat in slikat. Na tem odseku poberejo veliko vozniških dovoljenj voznikom motornih koles.

Postojna – Jelšane – regionalna cesta – na tem odseku so imeli že veliko prometnih nezgod motoristov, ki so podlegli poškodbam. Na tej cesti se težko vozi hitro, prav tako je težko prehitevati.

Sodni izvedenec za raziskave vzrokov prometnih nezgod in cestni promet in član strokovnega sveta sodnih izvedencev doc. dr. Peter Verlič je obrazložil, da v primerjavi s preteklostjo opaža, da se povečuje število sodnih izvedeništev prometnih nezgod, kjer soudeleženi pešci, kolesarji in motoristi. »Glavni vzroki za nastanek prometnih nezgod na splošno pa so še vedno izsiljevanje prednosti, neprilagojena hitrost in žal tudi alkohol«, je pojasnil. »Zanimivo je, da se povečuje število prometnih nezgod v krožiščih. Iz svoje izvedeniške prakse opažam, da v krožišča mnogi pripeljejo z nezmanjšano hitrostjo, kot da ne bi pred krožiščem stal prometni znak, narobe obrnjen trikotnik, ki pomeni, da vozniki nimajo prednosti. Od tu pa do nezgode potem ni več daleč. Zato priporočam defenzivno in umirjeno vožnjo, ne samo pred krožišči«, je zaključil sodni
izvedenec Verlič.

 

Petra Mežnarc

Deli novico:
Oznake: