Vnesite za iskanje

Turistično naselje Petram na Savudriji naj bi že prihodnje leto svojim gostom ponudilo pot do turističnega raja. Česar nočejo v slovenski Istri, znajo vzeti v Umagu.

 

Medtem ko v Izoli že 14 let razpravljajo, kaj narediti s propadajočim območjem nekdanjega Delamarisa in ladjedelnice, medtem ko se v Piranu jezijo zaradi razsutih tlakov, ulic, neurejenih plaž, ko v Portorožu že leta čakajo vladne odločitve o lastništvu državnih hotelov, pa na hrvaški strani istega zaliva pospešeno gradijo največjo hrvaško turistično naložbo – Petram Resort. To bo razkošno turistično naselje na Savudriji, le dober lučaj stran od hotela Kempinski in golf igrišča, ki ga bodo odprli junija 2022. Na Crvenem Vrhu imajo trenutno največje gradbišče na področju hrvaškega turizma.

 

In medtem ko skupina kmetovalcev že več kot 15 let preprečuje golf v piranski občini, pa pravkar ponovno izvoljeni župan sosednjega Umaga Vili Bassanese napoveduje na Savudriji še eno golf igrišče: »Resort Petram je izrednega pomena za umaško gospodarstvo. Naložbe v turizmu so v času pandemične krize pomemben korak za varnejšo prihodnost. Od projekta pričakujemo vse prednosti, ki jih prinaša turizem: nove zaposlitve, nove prihodke, dodano vrednost in popolnejšo ponudbo območja Crveni Vrh, kjer načrtujemo še eno golf igrišče. To bo območje vzdržnega športa in rekreacije, lokacija z zadostnimi zelenimi površinami, brez prevelike pozidanosti in nekontroliranih turističnih množic,« obljublja Bassanese.

Zemljišče je bilo v lasti ljubljanskega podjetja Imos Holding. Že leta 2010 je bil na njem predviden velik turistični projekt Hotel in Resort Villa Savudrija, dva hotela s petimi zvezdicami, igralnica, vile z bazeni, trgovine, bazeni, golf. Projekt, ki ga je zasnoval slovenski gradbenik Milan Kepic, je končal v stečaju, saj v tistih letih nikakor niso dobili investitorjev. Največji upniki družbe so bili Nova Ljubljanska banka, hrvaško ministrstvo za finance in HEP. Podjetje Villa Savudrija je premoglo 18 hektarjev površin, ki jih je pred dvema letoma na dražbi kupilo podjetje Čista voda. Izklicna cena je bila 1 kuna, na koncu so zemljišče prodali za 2,3 milijona evrov, ali 12,7 evra za kvadratni meter. Zemljišče so zaokrožili šele lani, ko je vodstvo UKC Ljubljana prodalo še svoj počitniški dom v neposredni bližini Imosovega zemljišča. Za stavbo s površino 254 kvadratnih metrov in 3317 kvadratnih metrov zemljišča je podjetje Čista voda v prodaji na poziv UKC- ju odštelo 542.000 evrov. V tem primeru je zemljišče doseglo ceno 160 evrov na kvadratni meter.

 

Na Savudriji investira srbski kapital

V projekt Petram Resort pa investirata beograjska MK Group (v lasti Miodraga Kostića) in srbsko gradbeno podjetje Aleksandar Group, v lasti Vojislava Gajića. Srbski družbi investirata gradnjo naselja iz lastnih sredstev in s pomočjo bank, s katerimi poslujeta. Projekte so izdelali v zagrebškem LAD1 Studiu, ki se ukvarja s projektiranjem razkošnih objektov najbolj razvpitih blagovnih znamk. Projektiranje sta vodili Maja Bručić in Eva Cotman. Gradnjo pa izvaja hrvaški gradbinec Kamgrad tako, da je na gradbišču vsak dan več kot 300 delavcev.

V Resortu Petram želijo ponuditi nekaj posebnega in odmevnega ne le v Istri, ampak širše v regiji. Naselje so poimenovali po sv.Petru, saj naj bi spominjal na vrata v raj, a tudi po manjšem zaselku Sveti Petar blizu Crvenega Vrha. Kot razlaga vodja projekta Maja Bručić, so turistično naselje zasnovali po zgledu velikih svetovnih blagovnih znamk, kot denimo Four Seasons, Six Sense, Aman, itd.

 

Že lokacija je rajska. Gre za najbolj zahodno točko Hrvaške, najbližje slovenskemu in italijanskemu morju, z izjemnim pogledom na Piranski zaliv, slovensko in italijansko obalo, na Piran in Julijske Alpe. Iz vseh nepremičnin je menda zagotovljen pogled na morje. Naselje gradijo po načelih trajnostne gradnje, obdajajo ga parki in zelenice z dišečim sredozemskim rastjem, v njem bo več bazenov, eno golf igrišče je že zgrajeno. Še posebej pa bo hotel Petram (v kategoriji štirih zvezdic plus) izstopal po najdaljšem bazenu na strehi v Evropi in drugem najdaljšem na svetu (najdaljši bazen je v hotelu Marina Bay v Singapurju). To bo statično zahtevno zgrajen bazen na konzolah in na strehi hotela, dolg 105 metrov. Ker bo kot nekakšen balkon navidezno lebdel v prostoru, bo imel kopalec v njem občutek, da plava v neskončnosti. Z bazena bo seveda pogled na zaliv in Piran.

 

Pod bazenom bo wellness center v dveh etažah s pogledom na morje, v resortu pa bodo

uredili pet elitnih restavracij, ki jih bodo vodili znani kuharski chefi. Turističnemu naselju bi radi poleg posebnega arhitekturnega videza dodali tudi izstopajočo vsebino. Zato naj bi imele restavracije, trgovine, wellness in športni objekti temu primerne storitve. Tu bodo seveda poleg golfa in bazena na strehi še več bazenov, telovadnica, teniška igrišča, košarkarsko in nogometno igrišče, tekaška steza. V prihodnosti bodo uredili še eno plažo.

 

Nekakšen hibrid med klasičnimi hoteli in zasebnimi resorti

Razvajeni turisti imajo dandanes vse več zadržkov nad klasičnimi hoteli s togo in enolično ponudbo. Zato bi tukaj radi ustvarili nekakšen hibrid, kjer bodo vsebine in storitve na ravni petih zvezdic, vendar jih bodo lahko izbirali tudi lastniki bližnjih stanovanj in vil, v katerih bodo ljudje stanovali kot zasebniki.

Poleg hotela in vse pripadajoče infrastrukture gradijo še 179 apartmajev, 55 vil z bazeni in tri manjše bloke, v katerih bo 18 stanovanj, skupaj torej 252 različno velikih in različno opremljenih bivalnih enot. Vsaka od teh bo imela pogled na morje. Prodajajo v večji meri že opremljene apartmaje, kupci (pretežno iz Slovenije, Avstrije, Švice, Italije in Hrvaške) pa lahko izbirajo med tremi različnimi dizajni.

 

Po eni od ponudb v oglasih smo izračunali, da bo za povprečen apartma (velikosti nekaj čez 90 kvadratnih metrov) potrebno odšteti približno 4000 evrov za kvadratni meter. Seveda je to cena za opremljeno stanovanje in dve parkirišči. Poleg tega bo moral vsak lastnik plačevati tri evre na kvadratni meter nepremičnine za mesečno vzdrževanje skupnih funkcij in površin. Upravljavec ponuja bodočim lastnikom apartmajev, da jih lahko v času, ko jih sami ne potrebujejo, oddajajo drugim turistom. Z naseljem bo upravljal MK Group, ki ima v večinski ali delni lasti 15 hotelov v Srbiji, Črni Gori, Sloveniji in na Hrvaškem in sodeluje z dvema velikima hotelskima verigama – Kempinski in Marriot.

 

V Umagu se Kostića ne bojijo

Srbski poslovnež Miodrag Kostić je v preteklosti nameraval prevzeti nekaj portoroških hotelov, vendar mu je namero preprečil gospodarski minister Zdravko Počivalšek s še neuresničenim povezovanjem večine slovenskih hotelov (v posredni državni lasti) v veliki državni hotelski holding.

 

Prihod srbskega kapitala pa so brez pomislekov sprejeli v Umagu. Župan Vili Bassanese pravi: »Z uresničitvijo projekta bo to naselje omogočilo zaposlitev še najmanj 120 novih delavcev v turizmu. Večina kvalificiranih delavcev v tem resortu bo iz Umaga ali Istre.« Bassanese trdi, da turistov ni nikoli preveč, še posebej ne v primeru gradnje počitniškega naselja, v katerem ni toliko dnevnih gostov, pač pa prevladujejo gostje, ki si želijo počitka, rekreacije, doma pridelane hrane, oljčnega olja, dobre kapljice, sproščanja v naravi z veliko zelenimi površinami ter z izjemnim pogledom na Piran in Alpe. Zavrnil je očitke, ki pogosto prihajajo iz Slovenije, da bo tako naselje močno obremenilo Piranski zaliv. »S pomočjo evropskih sredstev v Umagu trenutno vlagamo 70 milijonov evrov v varovanje vodnih virov in čistilne naprave. Zato se ne bojimo onesnaževanja morja, niti okolja. Rok za dograditev teh naprav je leto 2023.«

 

Vili Bassanese in tudi sam lastnik MK Group Kostić obžalujeta, da med Umagom in Piranom, ali med hrvaško in slovensko Istro ni redne pomorske linije ali drugih komunikacij. Glavna ovira je v tem, ker Hrvaška še ni del schengenskega območja. Do teh povezav naj bi prišlo kmalu po vstopu Hrvaške, je prepričan umaški župan in sklene: »Istrske kraje bi morali čim prej povezati prav zaradi bogatejših in pestrejših doživetij, ki bi jih skupaj lahko omogočali gostom. Zato se s piranskim županom dogovarjam, kako bi s pomočjo evropskih sredstev skupaj zgradili sprehajalno in kolesarsko pot od Umaga do Pirana.«

 

Boris Šuligoj

Deli novico:
Oznake: