Urbani živi laboratoriji

Deli novico s tvojimi prijatelji

Živi laboratorij na Slovenskem bo občina Piran oz. staro mestno jedro. V projektu sodelujejo le obmorska mesta, ki se soočajo s številnimi težavami, povzročenimi zaradi podnebnih sprememb.

 

Po besedah člana slovenske raziskovalne skupine dr. Blaža Lenarčiča, ima »projekt več zastavljenih ciljev kot prihranitev sladke vode ter ustvarjanje t. i. digitalnih dvojčkov mest, ki sodelujejo v projektu.« Obstajajo izračuni, da ljudje dnevno povprečno porabimo od petinpetdeset do šestdeset litrov pitne vode za tuširanje ter še deset litrov za splakovanje školjke.« Ta voda gre pravzaprav v nič, zato smo znotraj projekta patentirali zbiralnik porabljene vode iz prhe. Zbiralnik bo hranil petinsedemdeset litrov vode, ki se bo uporabljala za splakovanje straniščne školjke.« V občini Piran bodo raziskovalci namestili zbiralnike vode v stanovanja dvajsetih sodelujočih prostovoljcev ter tako merili in nadzirali porabo pitne vode.

 width=

Drugi del projekta bo prinesel izjemno informacijsko bazo, ki bo pomagala pri napovedovanju izrednih dogodkov. »Digitalni dvojček bo dobilo sleherno izmed sodelujočih desetih mest v projektu. S pomočjo informatikov bomo naredili digitalno bazo na podlagi štiriletnega zbiranja podatkov. Na podlagi informacij bomo lahko simulirali dogodke, prejemali informacije o poplavah, eroziji, itn. Digitalni dvojček bo simulator resničnosti, ki bo občini Piran pomagal v boju proti podnebnim spremembam ter omogočil dovolj časa za pripravo možnih scenarijev, preden se zgodi kakršna koli naravna nesreča,« dodaja dr. Lenarčič.

 

Raziskovalci ZRS, ki sestavljajo slovensko skupino, dr. Shé M. Hawke, dr. Cecil J.W. Meulenberg, dr. Blaž Lenarčič in dr. Irina Cavaion bodo v prihodnje organizirali več dogodkov v Piranu, katerih cilj je informirati državljane o težavah s pitno vodo ter podnebnimi spremembami. Raziskovalci pričakujejo, da bodo ugotovili, koliko vode odteče po nepotrebnem ter koliko vode v prihodnosti lahko prihranimo. Napovedujejo, da se bodo zbiralniki vode, podobni temu iz SCORE projekta, začeli množično uporabljati v bližnji prihodnosti.

 

Dr. Lenarčič sicer opozarja na težave, ki so jih zaznali takoj na začetku projekta, in sicer je težko dobiti prostovoljce za udeležbo v projektu, še posebej je težavno vgraditi petinsedemdesetlitrske zbiralnike, saj so kopalnice razmeroma majhne, stene pa so zelo stare in občutljive, kar lahko povzroči nepričakovane dodatne stroške. Pravi, da »ima Slovenija še vedno dovolj vodnih virov, vendar so v Avstraliji, od koder prihaja vodja projekta, razmere popolnoma drugačne. Če ne bomo ukrepali, torej zmanjšali porabo sladke vode in s tem zmanjšali pritisk na lokalno infrastrukturo, lahko v prihodnje pričakujemo podobne težave.«

 width=

Projekt SCORE, ki ga financira Evropska unija prek mehanizma Horizont 2020, bo med prvimi teoretično-praktičnimi projekti te vrste pri nas. Pričakovati je, da bo najbolj ogrožena slovenska občina Piran v prihodnosti rešila večji del težav, s katerimi se sooča. Piran bo tudi prva slovenska občina z digitalnim dvojčkom z možnostjo vnaprejšnjega ukrepanja. Projekt SCORE se je pričel prvega julija 2021 in bo trajal štiri leta.

 

Nikola Milosavić Aleksić