Vnesite za iskanje

Tags:

Vzgoja državljana

Zelo dobro se spomnim svojih prvih volitev. Bilo je v Jugoslaviji, volišča so bila tako kot danes v šolah, zadružnih domovih in prostorih krajevnih skupnostih in prav nič slavnostno ni bilo takrat v Piranu. Ker me res ni zanimalo, zakaj država potrebuje moj glas, nisem šla. Politiki so bili zame starejši ljudje, ki so jih poznali moji starši in njihovi prijatelji in so o njih povedali kakšno neprijazno opazko; po navadi so delali samo za svoj žep, imeli so sumljive in pokvarjene prijatelje, boljše jim je šlo kot nam, čeprav so znali manj kot mi, njihovi otroci so imeli protekcije, hodili so na poletne jezikovne šole v tujino, skratka, še najbolje so jo odnesli, če so se ob kozarcu refoška ali malvazije starši do solz zafrkavali na njihov račun. In tako nekako je šlo do projekta osamosvojitve, ko sem, kot številni mlajši, prvič zares začutila kaj je aktivno državljanstvo, kaj civilna družba in posledično soodgovornost za demokratični red, ki je verjetno najtežji izmed vseh. Mirno lahko rečem, da me za državljana ni vzgajal noben sistem, včasih se mi zdi, da zanalašč. Takrat in zdaj. In ko gledam osemnajstletne otroke, ki naj bi čez deset dni obkrožali imena, ki bodo odločala o njihovih življenjih v naslednjih letih, se spomnim gimnazijskega profesorja, ki mi je pred kratkim pravil, da v prvem letniku vedno vpraša dijake, kaj je ustava. Odgovor poznate – nimajo pojma. Je kaj za jest? Film? Vsako jutro mi telefon postreže z novim znanim obrazom, ki reklamira volitve.

 

Gremo volit! Gremo volit! Kaj naj si misli mlad človek, ki ne ve, kaj so državnozborske volitve in kaj županske? Ki ne ve, kaj je parlament in kaj vlada? Ki ne pozna odgovornosti in pristojnosti enih in drugih? In kaj naj si misli odrasel človek o svoji državi, ki ni sposobna s svojimi izobraževalnimi sistemi podučiti in naučiti mladih državljanov, kaj država pravzaprav je. Nič, da ji kulturni boj, ves poštirkan in civiliziran pred volitvami in mesarsko klanje med njimi, nadvse ustreza. Vzgoja državljana je torej prepuščena spletu in vsem zarotam, ki se tam kotalijo. Napišite že, pri bogu, ta učbenik državljanske vzgoje za osnovne šole! Za začetek.

 

Katja Pegan

Deli novico:
Oznake:
Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek