To je bil odgovor Angleža Chrisa Baldwina, umetniškega koordinatorja priprave prijave Pirana in sosednjih občin za kandidaturo EPK, ko je videl, s koliko denarja vsako leto ustvarjamo Primorski poletni festival in kaj vse si lahko na festivalu ogledamo. O umetnosti in kulturi smo govorili, seveda.
Res me veseli, da je moral priti človek iz velikega in pomembnega sveta, tujec, ki počne to, kar počnem sama že vse življenje, da je povedal, da se zaman ubijam in da brez drugačnega razmišljanja vladajočih ne bo sprememb. Chris je režiser, ki dela po različnih mestih Evrope. Izredno fluiden, odprt in elokventen gospod je, ki se spozna na majhne prostore, ki bi morali zadihati drugače. Postati bi morali bolj evropski, manj provincialni; pot k prvemu vodi skozi širitev duha in kulturno vizijo, ki jo upoštevajo in se ji zavežejo pametni vladajoči, preostali pa čoln zanesljivo krmarijo v popolno gluhost provincialne zabitosti.
Popolne gluhosti provincialne zabitosti, kot v svojem članku v enem od slovenskih časopisov lucidno zapiše Luka Lisjak Gabrijelčič, pa ne ustvarjamo samo mi, v provinci živeči in provincialno misleči, ampak nam jo podtika iz centrale omejena pamet. Kar se je zgodilo s financiranjem italijanskega programa Radia Koper, ki v medijski krajini predstavlja tukaj živečo stvarnost, zelo natančno oriše provincialno zabitost državnih uradnikov. Morda tudi novinarji italijanskega programa Radia Koper ubijajo sami sebe, ko kljub očitnemu preziru svojih šefov že leta vztrajajo. Ob vsem tem smo težko prestolnica kulture, tako mi, kot Ljubljana. Dokler bodo ljudje ubijali sami sebe, da bodo državljani deležni profesionalnega poročanja in možnosti ogleda umetniških stvaritev, žal, ne moremo govoriti o družbi, ki bi vedela, kako naprej.
Prav zato je delo, ki ga opravlja ekipa s Chrisom, Martino in Borutom na čelu, pomembno, pa ne zato, ker so se vladajoči sprijaznili z dejstvom EPK in ker so odšli na kakšno lepo potovanje v druge prestolnice kulture, ampak zato, ker smo na plan za kratek čas pokukali mi, ki ubijamo sami sebe, da bi ta majhni provincialni prostor na robu provincialne države sploh imel obraz.
Stari Rimljani so imeli izrek: Če se ne moreš boriti, se nauči umreti.
Katja Pegan
