Vnesite za iskanje

Za ohranitev pomorske identitete Slovenije so ključni štirje stebri pomorstva

V septembru so na osrednjem mestnem trgu v Kopru s proslavo Mala simfonija Koper proslavili 30. obletnico sprejetja Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, v katero je država leta 1991 zapisala svojo zavezanost morju.

Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije je tedanja skupščina sprejela marca z željo, da bi nastajajoča država zagotovila čim boljše možnosti za izkoristek vseh prednosti pomorske države. Iz dokumenta izhaja zaveza, da bo Slovenija vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena.

 

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu, izr.prof. dr. Petrom Vidmarjem. Vidmar se strinja s tem, da se izpostavlja, da je Slovenija pomorska država, vendar opozarja, da se to izpostavljanje osredotoča predvsem na Luko Koper. »To se mi zdi premalo. Ob tem se sprašujem, če mi kot država sploh razumemo, kaj je pomorstvo kot celotna panoga in kaj zajema, da se sploh lahko razvija«, se sprašuje dekan.

Pojasni, da so v pomorstvu štirje stebri: pristaniška dejavnost, izobraževanje, ladjarstvo in ladjedelstvo ter, da je zadevo potrebno pogledati iz vidika kadrov, saj kadri prehajajo med temi panogami. »Mi ne izobražujemo, da diplomanti delajo v eni pomorski panogi, ker je to premalo. To znanje je potrebno prenašati med temi panogami«.

 

Prepričan je, da je razvoj fakultete predvsem odvisen od razvoja pomorske in prometne panoge doma, v Sloveniji, v Evropi in svetu. » Na področju prometne panoge in transportne logistike so strateški cilji v Sloveniji dokaj jasni; razvoj slovenskega pristanišča in Luke Koper, razvoj prometne infrastrukture, sodobnih skladišč, prevoznih podjetij, razvoj agencij in špedicij. Dokler v prometni panogi delujejo podjetja, ki so uspešna in se ustanavljajo nova, bo prometna panoga rasla in zaposlovala naše diplomante.«

 

Vidmar meni, da so v slovenskem pomorstvu razmere drugačne, saj mora večina diplomantov iskati prvo zaposlitev v tujini. Velika škoda je, da je podjetje Splošna plovba danes v okrnjeni podobi, saj nimajo več svojih ladij. »Prodaja večinskega državnega deleža podjetja je bila napaka. Pa ne le zaradi zaposlovanja slovenskih pomorščakov, temveč zaradi zapuščanja ideje o slovenskem ladjarstvu, ki vključuje načrtno razvijanje pomorskega kadra. Slednji bo strokovno znanje prenesel na kopno in pomagal razviti ladjarstvo, pristaniško dejavnost. Pomagal bo ustvariti nova podjetja za upravnjanje z ladjami in vse spremljajoče dejavnosti«, pojasnuje Vidmar. Ob tem poudari, da v Sloveniji skrbimo predvsem za dva stebra, in sicer za pristaniško dejavnost in izobraževanje.

»Ladjarstvo peša v in Sloveniji nima pravnih in ekonomskih pogojev za razvoj. Ladjedelstvo ali vsaj popravilo ladij je iz slovenske obale izginilo. Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa iz leta 2016, ki jo je v svoj okvir integrirala Resolucija o nacionalnem programu razvoju pomorstva iz leta 2010, razvoj pomorskih poklicev, ladjarstvo, ladjedelništvo, razvoj vpisnika ladij, razvoj različnih pomorskih agencij, le bežno omenja ali pa sploh niso opredeljena«, je zaskrbljen dekan.

Poleg razvoja pomorstva z velikimi trgovskimi ladjami ne smemo pozabiti niti na pomen navtičnega turizma, ribištva, marikulture, solinarstva, vodnih športov in drugih dejavnosti na morju, ki zaposlujejo pomembno število prebivalcev obale in širše. »Kljub temu so za ohranitev pomorske identitete Slovenije ključni prej omenjeni štirje stebri pomorstva, saj bi brez njih ostale dejavnosti na morju postale le turistična ponudba«, poudarja dr. Vidmar.

»Vlaganje v kadre in usposobljenost je ključnega pomena za dolgoročni obstoj pomorske panoge, vendar lahko izobraževanje le sledi potrebam po kadrih v gospodarstvu. Ključnega pomena je, da predstavniki države prisluhnejo podjetjem, združenjem in posameznikom, ki delujejo v pomorski in prometni panogi in pri njih najdejo sogovornike in zaveznike za dolgoročni razvoj. Posebej aktualna je ureditev statusa slovenskih pomorščakov, ki mora postati primerljiva ali boljša, glede na socialni in davčni pomorščakov v drugih evropskih državah« zaključi dekan.

 

Petra Mežnarc

Oglasno sporočilo.

Deli novico:
Oznake: