Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi z neželenimi muckami, ki se skoraj neopazno potepajo okoli naših hiš, parkov in trgovin? Kdo poskrbi za male kepice in njihove mame? V slovenski Istri imajo vsaj nekatere to srečo, da jih kakšne dobre roke oziroma največkrat kar same prostovoljke, odnesejo v zavetišče društva Mačja preja. Mačja preja deluje v slovenski Istri od leta 2013 in na leto sprejme krepko preko 100 potepuških muc. Te nikogaršnje kosmatinke k petim prostovoljkam, ki skoraj ves prosti čas posvečajo oskrbi živali, skoraj nikoli ne pridejo zdrave. Ogromno jih je podhranjenih, poškodovanih, polnih zajedavcev in prestrašenih. Okoliščine, iz katerih prihajajo ta prisrčna bitja, so včasih tako grozne, da o tem raje ne pišem.
A v Kopru, kjer se nahaja zavetišče, ne skrbijo le za mačke. Nekateri varovanci namreč spadajo bolj na kmetijo kot pa med zapuščene živali. Najmanj sramežljiva je skupina koz, ki živi na posestvu, kjer se nahaja zavetišče. Ko smo vstopili v ogrado, so bile takoj pri nas in iskale pozornost ter priboljške. Zelo rade imajo papir, ki pa je za njihovo zdravje škodljiv. Pri kozah je vidno odlično delo prostovoljk, saj so tako mačke kot koze rešene iz slabih pogojev, a jim je trud, ki so ga vanje vložili v Mačji preji, vseeno vrnil zaupanje v ljudi.
Ko sem božal koze in mi je ena od njih na vsak način želela vzeti uro, se nam je na varno razdaljo približala skupina ovc. Ovce že po naravi niso zaupljive živali, a so se vseeno precej približale, da bi videle, kaj se dogaja in če bodo morda koze pustile kak priboljšek tudi zanje.
Ker se je že večerilo, smo se s prostovoljkami odpravili do hleva, kamor zaradi varnosti čez noč zaprejo skupino kokoši. Kot vse ostale živali v zavetišču, so tudi one rešenčki.
Med njimi najdemo ranjene, odslužene nesnice in še kaj bi se našlo. Lili, ena od njih, je prišla v zavetišče s hudimi nevrološkimi težavami, zaradi katerih ni ne jedla ne hodila.
Marsikdo bi nad njo obupal, a jo je vztrajna prostovoljka vzela k sebi v majhno stanovanje v centru Kopra in jo z ogromno potrpežljivosti v pol leta skoraj popolnoma pozdravila. Lili je sicer ostala slepa, a ko se pogumno sprehaja med kozami in ovcami, ne bi nikoli opazili, da je z njo karkoli narobe.
Ker skrb za toliko živali ni brezplačna, me je zanimalo, na kakšen način se društvo preživlja.
Ogromno denarja prispevajo prostovoljke same, nekaj pro bono dela opravijo prijazni veterinarji, nekaj sredstev pa se zbere z donacijami. Donacije dobijo v obliki hrane, ki jo zbirajo v zabojnikih, postavljenih v različnih primorskih trgovinah. Zatorej, ko obiščete te trgovine, kupite konzervo ali paket kvalitetne hrane ali peska za muce in to pustite v temu namenjeni košari. Društvu lahko pomagate tudi preko licitacij, ki jih objavljajo na družbenem omrežju in jim ob takšni priložnosti kaj kupite ali pa podarite predmet za licitacijo. Nikoli se ne branijo niti pomoči pridnih rok. Delo sicer ni lahko in ni čisto, a je ob hvaležnih pogledih varovank in varovancev Mačje preje vredno vsake minute.
Prostovoljni prispevki:
Društvo Mačja Preja
Vanganelska 2
6000 Koper
TRR SI 56 1010 0005 1987 921 Intesa Sanpaolo Bank d.d.
ali
PayPal : info@macja-preja.si
Rok Dekorti
