Vnesite za iskanje

Minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek opravlja to funkcijo že drugi mandat. Kot sam pravi, daje velik poudarek razvoju turizma. Z njim smo se pogovovarjali o najbolj aktualnih temah, ki zadevajo portoroške hotele in o uresničevaju strategije razvoja turizma na slovenski obali.

Kako ocenjujete gospodarski razvoj v Sloveniji in še posebej na slovenski obali?

Slovensko gospodarstvo je znova prebujeno, investicijski cikel zagnan, naša gospodarska rast in rast izvoza sta nad povprečjem EU. Vedno več investitorjev nas prepoznava kot državo s prijaznim poslovnim okoljem. To sicer ne pomeni, da smo dosegli svoj cilj na tem področju, smo pa definitivno na dobri poti in imamo dobro osnovo za nadaljnjo rast. Če se osredotočimo na turizem, ki je poleg logistike zagotovo paradni konj obalnega gospodarstva, smo s podatki o razvoju turizma in turističnem prometu zadovoljni. Obmorske občine so v letu 2018 ustvarile 19 % vseh turističnih prenočitev, kar je 7 % več kot leto pred tem. Velik napredek v smislu razvoja slovenskega turizma smo dosegli, ko smo v skladu s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 Slovenijo razdelili na štiri makro destinacije. Ena od makro destinacij je Mediteranska in Kraška Slovenija, v katero sodi osem vodilnih destinacij. Ta razdelitev prvič ne temelji na geografskih in organizacijskih enotah, temveč na produktih, na vsebini, ki jo ponujamo gostom. Izhajali smo torej iz turistov in njihovih pričakovanj, zato od vodilnih destinacij pričakujemo tudi veliko sodelovanja in povezovanja. Rezultati na strani prihodov in nočitev se že poznajo, čaka pa nas še kar nekaj dela na področju doseganja bolj kakovostne storitve in nastanitve.

Ali sodelujete z župani na slovenski obali in kako ocenjujete njihovo delo? Ali bi lahko naredili več?

V turizmu nihče ne zmore sam. In če kje, potem najbolj sodelujemo ravno na področju turizma. Pa ne le z župani, z vsemi ključnimi deležniki – od županov, do predstavnikov vodilnih destinacij, turističnega gospodarstva in civilnih združenj. Vedno bi lahko naredili več, vedno si moramo prizadevati več, vendar pa si moramo biti sposobni priznati tudi dosedanje dosežke, ki jih ni malo. In če ste že vprašali po sodelovanju z župani – z njimi smo v času mojega prejšnjega mandata okrepili sodelovanje tudi preko Sveta županov vodilnih destinacij slovenskega turizma. Ali država uresničuje strategijo razvoja turizma na obali? Seveda, hodimo po začrtani poti. Kot veste, strategija vsebuje šest politik in 75 ukrepov. Eden od pomembnih ukrepov je prej navedena razdelitev Slovenije na makro destinacije in vodilne destinacije. Tudi vse spremembe na področju zakonodaje, politike kadrov, spodbujanja naravnih in kulturnih virov itd. vplivajo na razvoj turizma v Sloveniji, pomembni pa so tudi ukrepi spodbujanja investicij v turistično infrastrukturo, npr. kreditna shema, ki smo jo oblikovali skupaj s SID banko v višini 160 milijonov evrov, javni razpisi ministrstva za razvoj novih integralnih turističnih produktov in za sofinanciranje razvoja in promocije vodilnih turističnih destinacij, tudi ukrep načrtovanega prestrukturiranja hotelskih podjetij v državni lasti. Ja, postopoma se strategija razvoja turizma uresničuje, vendar poudarjam, strategija je skupna vsem ključnim deležnikom v turizmu, vsi moramo vložiti napor, da bomo dosegli zastavljeno.

Obala je pozimi prazna, veliko hotelov se zapre, saj ni veliko obiskovalcev. Prav tako v tem času ni služb za domačine. Na kakšen način bi morali delovati hoteli, da bi pritegnili goste tudi v zimskih mesecih?

Desezonalizacija turistične ponudbe je pomembna tema v slovenskem turizmu, ne zgolj na obali. Rešitev je v oblikovanju kakovostnih turističnih produktov, ki bodo goste v destinacijo pritegnili tudi izven glavne turistične sezone – 365 dni na leto. Ustvariti je potrebno ponudbo, dogodke, festivale, kreirati zgodbe in jih ustrezno predstaviti. Hotel sam lahko naredi veliko, vendar ne vsega, potrebno je tesno sodelovanje lokalne skupnosti, vodilne destinacije oz. turističnih združenj, ponudnikov, agencij, da se ustvari turistična ponudba z vsebino, ki pritegne. Gost ne pride v destinacijo zgolj zaradi hotela in njegove ponudbe. Hotel še ni produkt, gost potrebuje več – pristna, lokalna doživetja, ki jih hotelirji lahko vpletejo v ponudbo, ki jo ponudijo gostom. Slovenija se na trgu pozicionira kot destinacija za 5-zvezdična doživetja, pri čemer 5-zvezdičnost predstavljajo avtentična, butična, personalizirana doživetja. Slovenski obalni turizem že dolgo ne stavi več zgolj na produkt »morje in sonce«, temveč se usmerja predvsem na organizacijo poslovnih srečanj in dogodkov, ki se že po svoji naravi odvijajo izven glavne turistične sezone. Zagotovo je to prava smer razvoja.

Zakaj ste na vladi zaustavili prodajo dolgov holdinga Istrabenz? Ali zaradi tega, ker je bil eden od interesentov Kostić?

Vlada RS je sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, v kateri je opredeljen tudi ukrep prestrukturiranja hotelskih podjetij v državni lasti. Realizacije ukrepa smo se lotili premišljeno in odgovorno. Načrtovana in predvsem nujna konsolidacija slovenskega turizma v državni lasti pa se bo izvedla zaradi uresničitve višje dodane vrednosti teh družb. V omenjeni strategiji je Istrabenz opredeljen kot eno ključnih podjetij na področju razvoja turizma. Ker je bil v teku prodajni postopek delnic Istrabenz turizma, d. d., smo sprejeli sklep, da DUTB hkrati ne sme pristopati k postopkom prodaje terjatev DUTB do Istrabenz holding. Vzporedni tek dveh prodajnih postopkov namreč ne zagotavlja optimizacije cene in vrednosti premoženja. Ni v interesu nikomur, ki se zaveda potenciala slovenskega turizma, in ki si prizadeva ta potencial tudi uresničiti. Ko je Kostić prevzemal Gorenjsko banko ste ga podpirali.

V kakšnih odnosih ste sedaj s Kostićem?

Tukaj je moj odnos nepomemben. Turizem k našemu bruto domačemu proizvodu prispeva skoraj 13 %, osnovna celica turizma pa je postelja, soba. Naj na tej točki ponovim le to, da bi bilo narobe, če bi državne hotele prehitro in prepoceni prodali. Kot minister pristojen za turizem moram narediti vse, da bomo turistične kapacitete v državni lasti organizirali in uredili do te mere, da bodo dajale kar najboljše rezultate in bodo na trgu potem tudi dosegle višjo ceno – ko bomo seveda prišli do točke premišljene privatizacije, ki bo v dobro hotelov in države same.

Pred leti ste dejali, da ima Sava turizem največji potencial v Sloveniji in da mora postati tudi hrbtenica slovenskega turizma. Še vedno menite tako in zakaj?

Sava turizem je izjemno pomembno podjetje v slovenskem turističnem prostoru. Po podatkih Analize ključnih kazalnikov poslovanja dejavnosti hotelov in podobnih nastanitvenih obratov v slovenskem turizmu v obdobju 2007-2017, ki jo je pripravilo podjetje Hosting, je Sava turizem eno od najuspešnejših turističnih družb. Po višini doseženega prihodka je Sava Turizem v dejavnosti hotelov in podobnih obratov v letu 2017 uvrščena na prvo mesto med slovenskimi turističnimi družbami. To so dejstva. Dejstvo pa je tudi, da imamo strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ki jo morajo spoštovati vsi, ki razpolagajo z državnim premoženjem v tem sektorju, medtem ko prodaja naših najbolj vzhodnih term nikakor ni v skladu s strategijo. In s tem seveda ne morem biti zadovoljen. Tisti, ki bo konsolidator slovenskega turizma ali si to želi, preprosto mora slediti korakom, ki smo jih začrtali na področju upravljanja z državnim premoženjem in trajnostno rastjo slovenskega turizma.

Kako ocenjujete poslovanje Save oz njihovih hotelov?

Seznanjen sem z njihovimi ambicioznimi načrti prenov in investicij, ki peljejo v smer višanja kakovosti turistične ponudbe in dviga dodane vrednosti, kar je smer, ki smo si jo s strategijo tudi zastavili. Glede na obseg oz. število turističnih kapacitet, ki jih ima Sava turizem v lasti, bi si želel višjega donosa.

Kaj namerava država narediti s šestimi portoroškimi hoteli? Ali jih nameravate prodati, upravljati samo ali dati v upravljanje?

V turizmu si absolutno želimo konsolidacije na področju upravljanja, temu pa mora slediti prestrukturiranje in na koncu premišljena privatizacija družb. Želimo si lastnika, ki bo imel vizijo in znanje, da bo tudi poslovanje omenjenih hotelov dvignil na višjo raven. Država nima interesa ostati dolgoročna večinska lastnica, ima pa interes, da ti hoteli uspešno poslujejo!

Koliko denarja boste namenili za nakup prej omenjenih hotelov?

Počasi, korak po korak. SDH je pripravil ustrezen naložbeni dokument, katerega mora najprej potrditi Vlada RS. Dokument tudi kaže, na kakšen način bodo izkazane dolgoročne sinergije ter ekonomski učinki konsolidacije lastništva turističnih družb. Šele po potrditvi vlade bo DUTB lahko ustanovila namensko družbo, nanjo pa se bodo prenesli deleži v teh hotelih.

Ali jih nameravate dati v upravljanje Savi? Vemo, da Sava namreč nima denarja za nakup.

Za takšne napovedi je še prehitro. Moje stališče je jasno, upravljanje državnega premoženja mora biti v rokah najboljših, najbolj odgovornih in strokovnih ljudi, z njim pa je potrebno ravnati premišljeno in strateško – ni vseeno, kaj se bo z državno srebrnino zgodilo jutri. Konsolidator slovenskega turizma mora tudi s svojimi dejanji pokazati, da sledi strategijam, ki smo jih sprejeli glede upravljanja z državnim premoženjem in trajnostno rastjo slovenskega turizma. Tu ni prostora za solo poteze. Vsi skupaj moramo zasledovati javni interes gospodarskega razvoja Slovenije na področju turizma.

Kako odgovarjate na očitke, da želite z javnim denarjem reševati zadolžena podjetja?

Država je posredno ali neposredno lastnica 40 % slovenskih turističnih podjetij, ki obvladujejo več kot 70 % hotelskih kapacitet. Ne bi bili odgovorni, če bi pustili, da se vprašanje lastništva rešuje samo od sebe, v korist kupcev in ne tudi dolgoročne koristi za slovenski turizem. Od tega, kako se bodo razvijala in poslovala, je odvisen tudi nadaljnji razvoj slovenskega turizma. Sicer pa pri konsolidaciji gre predvsem za združevanje, in ne nakupe, vseh deležev v turističnih družbah na enem mestu in pod enotnim finančnim nadzorom in upravljanjem, kar bo prispevalo k večji jasnosti, transparentnosti in k optimalnemu procesu razvoja in privatizacije.

Ali se vam ne zdi sporno, da bi v kolikor Sava prevzame upravljanje teh hotelov, prišlo do velikega monopola?
Moje stališče glede Save sem že pojasnil, a to ni vezano na monopol, saj sem večkrat poudaril, da potrebujemo predvsem upravljalsko konsolidacijo in ne lastniške.

Kakšno prihodnost napovedujete obalnemu turizmu?

Svetlo, absolutno, saj celotna makro regija Mediteranska in Kraška Slovenija ponuja pisano paleto doživetij, ki imajo petzvezdični potencial. Kjer je potencial, se gotovo da delati, če je za to volja, če so za to ljudje in če je za to potrebno znanje. Obala vse to ima. Je pa zaradi svoje geostrateške lege izjemno atraktivna tudi za tuje vlagatelje, ki seveda ne sledijo strategiji, ki smo si jo zastavili, saj jim tega niti ni treba – in tu ima seveda ključno vlogo država.

 

Petra Mežnarc

Deli novico:
Oznake: