Vnesite za iskanje

“Združeni za biodiverziteto” za zaščito vseh oblik življenja

Nacionalni inštitut za biologijo se je v počastitev mednarodnemu dnevu biotske raznovrstnosti pridružil koaliciji »Združeni za biodiverziteto« in pripravil razstavo »Biodiverziteta Slovenije« na Jakopičevem razstavišču

 

Pred mednarodnim dnem biotske raznovrstnosti, ki smo ga praznovali 22. maja, se je Nacionalni inštitut za biologijo kot prva slovenska ustanova pridružil globalni zavezi “Združeni za biodiverziteto,” da bi ozavestili potrebo po zaščiti vseh oblik življenja. Na svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst leta 2020 je evropski komisar za okolje, Virginijus Sinkevičius, s to zavezo nagovoril vse nacionalne parke, akvarije, botanične in živalske vrtove, muzeje, raziskovalna središča, univerze in druge, da bi združili moči in spregovorili o krizi narave. S podpisom skupne zaveze, ki poziva k odločnim globalnim ukrepom za zaustavitev izgube biotske pestrosti, dodajamo svoj glas več kot 290 inštitucijam in organizacijam po vsem svetu, je povzela direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Maja Ravnikar.

Izraz biodiverziteta je poslovenjena tujka, ki počasi prihaja v naše uho. Opisuje neverjetno pestrost življenja na Zemlji. To niso samo različne vrste, ki naj bi jih bilo na Zemlji več kot 10 milijonov. To je tudi različnost osebkov vsake izmed njih in osupljiva pestrost življenjskih navad. Biodiverziteta, kakršno poznamo danes, je nastala v procesu, ki traja že več kot 3,5 milijarde let, to je, odkar obstaja življenje na Zemlji. V zadnjih desetletjih opažamo, da se biotska pestrost zmanjšuje – populacije se krčijo, več vrst izumre, kakor jih nastane. Veliko znakov kaže, da smo za upadanje pestrosti pretežno odgovorni ljudje. Biodiverzitete sicer ne bomo uničili, lahko pa jo tako močno spremenimo, da bodo postale razmere za naše življenje precej slabše kakor so danes.

 

Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo je biotska raznovrstnost glavna raziskovalna tema, pove vodja oddelka izr. prof. dr. Meta Virant-Doberlet. »Smo koordinator projekta “LIFE Naturaviva, Biodiverziteta – umetnost življenja,” kjer že več kot tri leta promoviramo biodiverziteto Slovenije, skupaj s še devetimi partnerskimi ustanovami. Naša zadnja dejavnost v okviru tega projekta je bila izdelava in postavitev zunanje fotografske razstave z naslovom »Biodiverziteta Slovenije«, ki je med 14. majem in 1. julijem 2021 na ogled na Jakopičevem razstavišču v parku Tivoli v Ljubljani. Slovenija obsega dobrega 0,01 % kopnega na Zemlji in ima velikosti in geografskemu položaju primeren delež svetovne biodiverzitete. Poznamo okoli 25.000 vrst, verjetno pa na našem ozemlju živi vsaj še enkrat toliko doslej nepoznanih vrst. Na 80 panojih Jakopičevega sprehajališča je predstavljen le delček naše čudovite narave, saj na eni sami razstavi, naj je še tako obsežna, ni mogoče predstaviti niti vseh rastlin niti vseh ptic ali vseh hroščev, kaj šele celotne biodiverzitete Slovenije. Ena izmed glavnih nalog našega oddelka je približati znanstvena dognanja o biotski pestrosti širši javnosti, čemur je poleg te razstave namenjena tudi naša zadnja knjiga “60 obrazov biodiverzitete”.

Izr. prof. dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo je dejal: »Biodiverziteta je v Sloveniji še vedno izjemno dobro ohranjena. Med evropskimi državami imamo največji delež Natura 2000 območij. Morda je to tisto, kar ljudje potrebujemo, da jasneje vidimo, kako hitro se naravne razmere slabšajo – biotska raznovrstnost izginja praktično iz dneva v dan. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo prepričani, da bo šlo na bolje šele, ko bodo ljudje kaj ukrenili. V ta namen, če parafraziram znano raziskovalko primatov Jane Goodall, pa morajo ljudje najprej razumeti, kaj vse je ob izginjajoči biodiverziteti na kocki. Zato je ozaveščenost ljudi ključni del rešitve krize biotske pestrosti.«

Cilj te zaveze je zbrati 500 članov pred ključnim petnajstim zasedanjem Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CoP15), ki bo oktobra letos na Kitajskem. Zato spodbujajo vse slovenske in svetovne raziskovalne ustanove, muzeje, univerze, naravne parke, botanične in živalske vrtove ter akvarije, da se pridružijo tej zavezi v imenu biodiverzitete.

Deli novico:
Oznake: